Od tekmovanj na najvišjem nivoju se po 23 sezonah poslavlja eden najbolj karizmatičnih in dobrovoljnih gorskih kolesarjev, Nemec hrvaških korenin, Manuel Fumić.
Lani je v mesecu septembru podpisal še enoletno pogodbo s svojim delodajalcem, ekipo Cannondale Factory Racing. Vse z namenom, da se v paru z Brazilcem Henriquejem Avancinijem še enkrat preizkusi na etapni dirki ABSA Cape Epic. Zadnje dejanje mu je preprečila poškodba, ki jo je staknil pred svetovnim prvenstvom v Val di Sole. Je pa vseeno letos pri 39 letih in pol še enkrat osvojil naslov nemškega prvaka v olimpijskem krosu.
Pri Prologu so se Manuelu poklonili na lep način
Kdo je Manuel Fumić?
30. marca leta 1982 v Nemčiji rojeni gorski kolesar hrvaških korenin, ki je skupaj s šest let starejšim bratom Ladom in z očetom Markom, ki je bil dolga leta njun manager, igral pomembno vlogo v razvoju gorskokolesarskega krosa v Nemčiji in kasneje tudi v evropskem in svetovnem merilu.
Ko je bil starejši brat Lado že petkrat nemški prvak elitne kategorije v olimpijskem krosu (skupaj ima 7 članskih naslovov), je Mauel Fumić začel kazati, da bo starejšega brata presegel. In ni manjkalo veliko, ko je to leta 2003 dokazal z osvojitvijo srebra na evropskem in brona na svetovnem prvenstvu. Leto zatem je mlajši izmed bratov Fumić segel še višje in postal trikratni prvak v kategoriji do 23 let – nemški, evropski in svetovni! Istega leta je prvič nastopil tudi na olimpijskih igrah v Atenah in končal na 8. mestu. Le tri mesta slabše od Ladove uvrstitve na OI 2000 v Sydneyju. Na olimpijskih igrah je Manuel nastopil še v letih 2008 (11. mesto), 2012 (7. mesto), 2016 (13. mesto) in 2021 (Tokio 2020, 28. mesto).
Nikoli do naslova med elito
V elitni moški konkurenci nikoli ni posegel po posamičnih medaljah na svetovnih prvenstvih, a je bil vedno del nemške štafete, s katero je osvajal odličja. Na evropskem prvenstvu leta 2015 je osvojil 3. mesto. Njegova velika ljubezen je bila afriška avantura ABSA Cape Epic. V zadnjih štirih poizkusih je lovil skupno zmago, a se mu je ta izmikala. Leta 2016 sta bila z Avancinijem četrta. Leto kasneje peta. Leta 2018 tretja in 2019 druga. Epic 2020 je odpihnila korona. Letos pa ga je ustavila poškodba. Z Brazilcem Avancinijem sta bila zelo posrečen kolesarski par in takšnih v sodobnem MTBju skorajda ni več.
T-Mobile, FBI (Fumic Brothers International) in CFR (Cannondale Factory Racing)
Oče Marko Fumić je bil, kar se tiče kariere svojih otrok, vedno zelo podjeten. Pred dvajsetimi leti sta brata nastopala za slovito moštvo T-Mobile. Moštvo je bilo eno najboljših v cestni karavani in ekipa T-Mobile MTB je štela več kot le dva tekmovalca. Najprej so vozili na kolesih Specialized, kasneje pa tako kot cestna ekipa na Giantih.
Ko Fumići pridejo tudi v Slovenijo
Po izrednih uspehih Manuela so se odločili, da ustanovijo svojo ekipo, in bili so med prvimi posamezniki, ki jim je zgodba zelo dobro uspela. Povezali so se s proizvajalcem koles Canyon, ki je bil takrat majhen igralec na evropskem trgu. Da so zgodbo naredili še večjo, je ekipo opremljal Adidas. Partner je bil še Mercedes, kasneje je v ekipo vstopil VW. Prvo sezono sta pod imenom FBI vozila še Nemca Jochen Concocelli in Marc Golz, leta 2008 pa Nadine Rieder. Zgodba je bila velika. Vse do leta olimpijske sezone 2008, ko se je zataknilo pri Ladovem odhodu na OI in pri sporu z nemško kolesarsko zvezo.
Fumića sta namreč nasprotovala sistemu ADAMS (administration management system), protidopinškim programom, pri katerem morajo pri Organizaciji WADA vedeti, kje se športnik nahaja. Bolj kot to je šlo za zakulisne igre in tako je slovita ekipa FBI (Fumić Brothers International) za eno sezono migrirala v Slovenijo. Tu se je s pomočjo Sreča Komaca povezala z ljubljanskim klubom UNI Team (FBI – UNI Team se je potem imenoval ljubljanski klub, za katerega sta takrat tekmovala Matej Lovše in Matej Mugerli). In tudi slovita brata sta imela licenco Kolesarske zveze Slovenije.
Manuel Fumić in samostojno nadaljevanje kariere
Lado je šel po sezoni 2009 v dirkaški pokoj, v domačem kraju Kirchheim unter Teck je odprl svoje marketinško in dizajnersko podjetje brand49 in se posvetil poslu. Manuel pa se je leta 2010 na zimskih pripravah na Cipru dogovoril za sodelovanje z ekipo Cannondale, ki so jo takrat sestavljali Roel Paulissen, Martin Gujan in Marco Aurelio Fontana. Tekmovalna pot s Cannondalom je trajala celih enajst let.
Korak pred vsemi
Sta pa bila brata Fumić vedno nekoliko drugačna, morda ravno zaradi Ladovega smisla za dizajn in marketing. Prva sta se pojavila z visokimi kolesarskimi nogavicami, kasneje tudi s tistimi stisnjenimi kompresijskimi, no, te so na velikih tekmovanjih kmalu prepovedali uporabljati, Manuel pa je bil morda prav zaradi Ladovega prigovarjanja prvi, ki je v tekmovalni gorskokolesarski kros vpeljal široke hlače!
Manuelu Fumiću v uredništvu mtb.si želimo kar se da uspešno nadaljevanje poslovne in športne poti in morda se kdaj srečamo na kakšni dirki ali pa na trejlih nad Rabcem, kamor “Mane” večkrat zaide. Konec koncev je bil nekaj časa tudi ambasador hotelske verige Valamar.
Naslovna fotografija Daniel Sommer / Red Bull Content Pool
Preberi še
Cannondale Factory Racing: Mani in Henri še eno leto skupaj
Na verigi: Lado Fumic