To, da lahko grbinasti poligon (pumptrack) zgradiš iz žlindre, stranskega proizvoda jeklarske industrije. Skupni projekt Slovenske industrije jekla, SIJ Acroni, Olimpijskega komiteja Slovenije, Batt Crew in Pumptrack Slovenija (društvo Dejmo).
Pred dnevi je Olimpijski komite Slovenije – Združenje športnih zvez razpošiljal sporočilo za medije z naslovom “Gradili bomo prve trajnostne grbinaste poligone iz žlindre v Sloveniji” (najdeš ga nižje). Pumptracki ali grbinasti poligoni so v zadnjih letih postali “mainstream” občinskega vlaganja v nove objekte za šport, rekreacijo ali otroška igrišča, če želite. Zato takšen pakt organizacij, našteti zgoraj v uvodnem besedilu, ne preseneča.
Za kaj pa pravzaprav gre pri projektu, ob katerem se kolesarjem (pa voznikom skirojev, rolkarjem, otrokom …) zabliskajo oči, ker pač prihajajo novi pumptracki? Zlasti če pokukamo za tako priljubljena izraza “trajnostno” in “krožno gospodarstvo”.
Kratkoročni cilj je izgradnja petih pumptrackov v dveh letih. In to s pomočjo ponovne uporabe stranskega proizvoda, kar poceni gradnjo. Vsi pa upajo na nadaljevanje gradnje tudi v letu 2023 in naprej.
Pumptrack v vsako slovensko občino
Projekt je rezultat štiriletnih prizadevanj Dejana Gorenca (Duštvo Dejmo – Pumptrack Slovenija), ki je na vseh koncih iskal partnerje za uresničitev zamisli, da bi približal in olajšal gradnjo pumptracka v vsaki slovenski občini. Tako je povezal Slovensko industrijo jekla (SIJ) kot pokrovitelja materiala in Olimpijski komite Slovenije – Združenje športnih zvez, ki je kot krovna športna organizacija idealen za širjenje zamisli, tudi med občinami, ki bodo zagotovile zemljišča in poskrbele za izvedbo posameznih objektov.
“Do pumptracka v vsaki občini je sicer še daleč, 212 občin imamo v Sloveniji, pumptrackov pa manj kot 50, med temi so tudi manjši, kakšnih je v nekaterih občinah po več,” pravi Dejan, nekdanji tekmovalec v gorskem kolesarstvu, nato soustanovitelj ljubljanskega Kolesarskega društva Rajd, ki sedaj prebiva v občini Postojna. “Da bi jih lahko zgradili nekaj 10 letno, bi potrebovali še kakšnega partnerja s finančnimi vložki.”
Graditelji z žlindro dobijo volumen
Gorenc je med izvajalcema (saj vemo, da je na seznamu graditeljev pumptrackov pri nas dvojina) naletel na strasten odziv Batt Crew. Njihov prvi gradbenik Janez Bajda je namreč že po izobrazbi pravi za takšen izziv, saj je inženir okoljevarstva in komunale.
“Žlindro bomo uporabljali predvsem za grobo osnovo poligonov, ki terja veliko materiala,” pravi Bajda. “Za pumptrack povprečne velikosti nekako 350 kvadratnih metrov vozne površine to pomeni približno 500 kubičnih metrov materiala. Volumen je vedno tudi strošek pri gradnji. A najprej smo morali raziskati ustreznost žlindre in izkazalo se je, da zadovoljuje vse standarde. Ima izredno dobre torne lastnosti, zato jo uporabljajo tudi pri gradnji avtocest.”
“Možnosti za uporabo je sicer neomejeno, žlindro se da mešati v asfalt, lahko jo uporabiš kot drenažni material,” navdušeno razlaga izkušeni graditelj Janez. “To bodo sploh prvi poligoni iz te sekundarne surovine. Koristno je, da se uporabi še za kaj, zato mi je projekt zanimiv.”
Kje bodo “grbine” iz žlindre?
Lokacije še niso izbrane. OKS – ZŠZ je v stiku z zainteresiranimi občinami. Poligone bodo poskušali razpršiti po vsej Sloveniji, seveda pa bo zaradi stroškov prevoza materiala cena nižja bližje obema železarnama na Jesenicah in Ravnah na Koroškem.
Sporočilo za medije
Gradili bomo prve trajnostne grbinaste poligone iz žlindre v Sloveniji
Ljubljana, 27. 11. 2020 – Slovenska industrija jekla, njena družba SIJ Acroni, Olimpijski komite Slovenije – Združenje športnih zvez, podjetje Batt Crew in društvo Dejmo so sklenili partnerstvo, v okviru katerega bodo do leta 2022 zgradili pet trajnostnih grbinastih poligonov iz žlindre. To je edinstven projekt, ki sledi načelom krožnega gospodarstva, saj se za izgradnjo grbinastih poligonov kreativno uporablja žlindra, stranski proizvod jeklarske industrije. Tako bodo partnerji tudi na področju športne infrastrukture za vse prispevali k zmanjšanju porabe naravnih virov.
Projekt trajnostnih grbinastih poligonov povezuje pet partnerjev. Poleg Slovenske industrije jekla in OKS – ZŠZ, ki s tem projektom svoje dosedanje sponzorsko sodelovanje še nadgrajujeta, bodo pri projektu sodelovali SIJ Acroni kot dobavitelj žlindre, Batt Crew kot graditelj poligonov in Športno kulturno društvo Dejmo kot motivator kolesarskih navdušencev in tistih, ki bodo to še postali. Vsak s svojim poslanstvom, vendar vsi z isto vizijo: grbinasti poligon v vsaki slovenski občini. Do leta 2022 jih bodo na zemljevid dodali pet.
Skoraj 10.000 tisoč ton žlindre za pet poligonov
Za gradnjo poligonov bodo uporabili črno žlindro različne granulacije, ki jo predelujejo v SIJ Acroniju. V srednje velik poligon je treba vgraditi približno 1.900 ton žlindre, iz katere bodo zgradili grbine in zavoje ter uredili drenažo. Janez Bajda, prokurist podjetja Batt Crew, ki ima bogate izkušnje z gradnjo kolesarske infrastrukture, se že veseli prve lopate žlindre, iz katere bo zrastel prvi grbinasti poligon.
Kreativna uporaba jekla in stranskih proizvodov v športni infrastrukturi
V Skupini SIJ, največji jeklarski družbi v Sloveniji, si ves čas prizadevajo za razumevanje jekla kot uporabnega materiala tudi v športu in športni infrastrukturi. Tako na področju sponzorstev ves čas razvijajo kreativne ideje in projekte za uporabo jekla in stranskih proizvodov, ki nastajajo pri proizvodnji jekla: “Dvajsetim jeklenim poligonom za vadbo na prostem, ki so plod razvoja in izdelave naših sodelavcev, bomo s partnerji do konca leta 2022 priključili še pet grbinastih poligonov iz žlindre, na katerih bodo prebivalci lokalnih skupnosti po vsej Sloveniji preizkušali svojo jekleno voljo,” je povedal Tibor Šimonka, glavni podpredsednik Skupine SIJ.
Nadgrajujejo sodelovanje
Skupina SIJ in OKS – ZŠZ s projektom trajnostnih grbinastih poligonov nadgrajujeta svoje sponzorsko sodelovanje. Lani so namreč podaljšali sodelovanje pri postavitvi jeklenih poligonov za vadbo na prostem. Projekt, ki omogoča vadbo lokalnim prebivalcem skozi vse leto, je dokaz, da skupaj zmoremo več. Smo močnejši. In kakovostno preživljanje prostega časa v lokalnem okolju je, sploh v takih časih, izjemno pomembno. Bogdan Gabrovec, predsednik OKS – ZŠZ: “Dejstvo, da s partnerji projekta trajnostnih grbinastih poligonov delimo skupni cilj – postavitev enega takega poligona v vsako slovensko občino, me navdaja z optimizmom in upanjem na boljše čase. Ponosen sem, da smo kot krovna športna organizacija del lepe športne zgodbe za vse državljane in državljanke Republike Slovenije.”
Živijo krožno gospodarstvo
Žlindra je eden od stranskih proizvodov jeklarske industrije. V družbi SIJ Acroni ves čas iščejo nove načine, kako jih uporabiti. Žlindra se že uspešno uporablja za gradnjo cest. V okviru tega projekta pa jo bodo kreativno uporabili za gradnjo grbinastih poligonov in bo nadomestila naravni material, tj. drobljenec iz kamna. S tem bodo poligoni dobili trajnostno noto, saj se bo pri gradnji zmanjšala poraba naravnega materiala in namesto njega uporabljal stranski proizvod. “Ponosni smo, da smo del industrije, ki izdeluje jeklo po načelih krožnega gospodarstva in išče vedno nove, trajnostne poti uporabe stranskih proizvodov, tudi v projektih za dobro lokalnih skupnosti,” je ob podpisu pogodbe povedal mag. Branko Žerdoner, glavni direktor družbe SIJ Acroni.
Razvijamo šport za vse
S postavitvijo trajnostnih grbinastih poligonov gradijo športno infrastrukturo za celotno skupnost in za vse generacije ter spodbujajo gibanje na prostem. Dejan Gorenc, nekdanji kolesar in predsednik društva Dejmo ter pobudnik gibanja Pumptrack Slovenija, meni, da so s sodelovanjem vseh partnerjev v projektu, odprli vrata v lepšo prihodnost za slovensko kolesarstvo. “S pravimi partnerji v projektu grbinasti poligoni zdaj postajajo dostopnejši za vse nadobudne kolesarje in tudi za slovenske občine.”
Družbena odgovornost: laže dostopna infrastruktura
Projekt trajnostnih grbinastih poligonov odseva tudi družbeno odgovornost do slovenskih občin, ki običajno financirajo izgradnjo lokalne športne infrastrukture. Z donacijo in uporabo žlindre, bodo stroški gradnje nižji, kar pomeni, da bo za občine in tako prebivalce lokalnih skupnosti po vsej Sloveniji športna infrastruktura laže dosegljiva in bolj dostopna.
