Uspel prvi maraton Kras. Ob organizaciji treh klubov iz dveh držav smetano po uvrstitvah pobrali Italijani, v absolutni konkurenci najhitrejši Slovenec Dakskobler na 9. mestu.
 
Kar simpatična gneča na štartu, tako se tudi na trasi vedno najde družba (foto Beni)
Matej Dakskobler je po nazadovanju Emila Makana branil slovensko čast
, foto Gorazd Leban/KK Djak
Makan takoj po štartu, po krajših vulkanizerskih opravilih je končal na 16. mestu kot tretji Slovenec (foto Beni)
Primož Štrancar z rdečimi številkami, ki pomenijo nelicenciranega kolesarja – čas bi ga sicer privedel v prvo dvajseterico
, foto Gorazd Leban/KK Djak
Robert Loverčič je bil na 27. mestu najhitrejši od fantov iz kluba so-prireditelja KK Djak – maratonski lisjak Uroš Breški se je tokrat žrtoval in šel med redarje
, foto Gorazd Leban/KK Djak
Okrepna postaja na Selah, kjer se je vsem malo bliskalo (temle na sliki se že malo manj mudi)
, foto Gorazd Leban/KK Djak
Povsem upravičeno bi lahko pisalo tudi GORSKA
, foto Gorazd Leban/KK Djak |
Podpisani priznam, da še nisem prekolesaril trase maratona Trbonje, tudi v izletniškem tempu ne, le nekaj odsekov sem videl. Po nedeljski udeležbi na prvem maratonu Kras (po italijansko Gran fondo del Carso) pa vseeno lahko z gotovostjo trdim, da imamo v Sloveniji zdaj dva kar zaresna maratona. Kraški kamen poskrbi, da je slednji verjetno še malo bolj brutalen od prvega.
K organizaciji nedeljskega prvega kraškega mtb maratona so pristopili trije klubi – dva italijanska (GoBike iz Gorice in MBC Trieste) ter novogoriški KK Djak. Čeprav je bil štart in cilj 58 km in 1.400 v.m. dolge preizkušnje v Doberdobu na italijanski strani meje, je kakšnih 200 udeležencev pot večinoma vodila po slovenski strani vse do Kostanjevice na Krasu in še nekaj vzhodneje, predno jih je s težko prisluženih Sel spet spustila v Italijo. Navsezadnje je tudi v Doberdobu slovenska beseda domača in ta kraj je tudi “slovenskih fantov grob”. Pa naj kdo reče, da to ni (tudi) slovenski maraton.
Slovenska udeležba na štartu je bila solidna, čeprav še zdaleč ne popolna. Po defektu Emila Makana je bil prvi Slovenec v cilju Matej Dakskobler na 9. mestu, ki je bil hkrati 4. v vedno izredno močni veteranski kategoriji master 1. Luka Vodopivec je stopil na tretjo stopničko v maloštevilni kategoriji open (elite + u23), ki jo je predstavljal tudi absolutni zmagovalec, lokalni heroj Andrea Bravin. Valerio Lutman, o katerem boste več izvedeli v naslednjih Tahitrih, pa je bil z 2. mestom slovenski predstavnik na razglasitvi amaterjev (mastersport). Ni druge, kot da naslednjič na kraško bojišče privlečemo večje topove!
Trasa
Glavna zvezda pa je bila tokrat tako ali tako trasa. Na Krasu se da v 58 km nabrati kar lepo količino vzponov in seveda po navpičnih metrih enako količino zanimivih spustov. Avtorji trase so se izognili najbolj strmim vzponom in vratolomnim spustom, a čisto brez škode za zahtevnost preizkušnje. Tudi najboljšim vzame več kot dve uri in pol trdega dela.
Vzponi so tako kar prijazni, spusti pa (na solidnem vzmetenju) tekoči in zabavni. Tudi nekaj lepih razgledov se ponudi, če ima kolesar čas.
Glavna značilnost podlage je seveda kamenje, ki pretresa kosti in napada kavčuk pod njimi. Najhitrejši so res prav to in se ponavadi lahko peljejo tudi na trdakih z lesenimi kolesi, za vse druge pa je za udeležbo na maratonu Kras priporočljiva uporaba lahkega polnovzmetenega kolesa in nekaj minut razmisleka o obuvalu. Ne preozko in ne s premalo pritiska. Takšnih se je kar nekaj sklanjalo ob poti.
Gorsko kolesarstvo torej, hvala bogu!
Upajmo, da se trojna organizacija obdrži ali morda razvije v še kaj, recimo … občasen štart v Mirnu? To bi pomenilo začetek v dolg širok vzpon in spust v cilj po najbolj tehničnem spustu in najožji stezi trase. Ta je tokrat prišla na vrsto v prvem delu, kar je pomenilo “traffico intenso” z občasnimi zastoji.
Za konec podpisani izjavljam, da nisem bil v cilju pet minut za Primožem Gulinom in 40 minut pred Marijanom Bajcem in Alešem Bobnom, kot navajajo rezultati. Bil sem še malo za slednjima. Niso nezmotljivi.
Vrstni red absolutno
1. Andrea Bravin (Ita, Team Granzon) 2;33:58
2. Vinicio Cabbai (Ita, Team Granzon) +2:27
3. Sergio Giuseppin (Ita, Delzia Bike Team) +5:06
4. Cristian Poberai (Ita, Bike Team Carso) +7:07
5. Marco De Polo (Ita, ASD Team Salvador RDZ) +7:13
6. Marco Cantarutti (Ita, Team Granzon) +8:00
7. Luca Snidaro (Ita, G.S. Ciclismo Buttrio) +10:14
8. Emmanuel Diana (Ita, KI.CO.SYS. Cussigh Bike Ermetic serr.) +10:44
9. Matej Dakskobler (Slo, MBK Orbea) +11:33
10. Diego Minieri (Ita, Bike Team 53.3) +11:46
…
15. Sebastjan Andrejc (Slo, KK Forma) +14:45
16. Emil Makan (Slo, MTB Koroška) +15:29
20. Luka Vodopivec (Slo, MBK Orbea) +18:42
27. Robert Loverčič (Slo, KK Djak) +21:28
28. Valerio Lutman (Slo, Izvir Vipava) +21:57
36. Primož Gulin (Slo, KK Djak) +26:10
(itd., 138 uvrščenih in 21 odstopov, nelicenciranih ni na seznamu)
Povezave:
Vse o maratonu na strani KK Djak www.kkdjak.si/index.php
