17. februarja 2014

Poročilo z videom s skoraj vsakoletnega merjenja vzdržljivosti in spretnosti na robu Trnovskega gozda. Kolesa, noge in smuči ali bordi v devetih urah.

Leta 2009 so nad Ajdovščino prvič izvedli tekmovanje Resistance. Ne išči razpisa, datuma, podrobnosti … Letos so postavili celo facebook stran, ki pa bo imela čez leto dni verjetno še vedno dvomestno število všečkov. Razen če bo tale zapis na mtb.si tako udaren, da boste vsi hiteli tja klikat …

Tekmovanje je, recimo temu “avanturistično”, združuje več športov: hojo, kolesarjenje (vzpon in enduro spuste) ter spust s smučmi ali desko, po izbiri udeleženca.

Resistance izvedejo vsako zimo, ko so pač razmere. Le eno zimo ni bilo snega in tekmovanja ni bilo. Pravi se skličejo in se pomerijo. Pa ni zaprt klub za izbrance, le zavedati se moraš, v kaj se spuščaš. Letošnji Resistance je bil na kulturni praznik.

“To je čustveno nabita dirka z zdravo tekmovalnostjo,” pravi Primož Štrancar, olimpijec, enduro tekmovalec in lokalec. “S to tekmo imajo fantje vmesni cilj v mrtvi sezoni. Veliko je adrenalina in taktike, orientacije, pogovora o linijah, predvsem pri smučanju, saj ni nič označeno. Trasa se izbere zadnji trenutek, letos kar na dan tekme. Moraš biti prilagodljiv, saj šele pred štartom izveš, v kaj se spuščaš. V vsakem primeru potrebuješ dobro pripravljenost in veliko tehničnega znanja. Skupni čas je odvisen od marsičesa, lahko naprimer pri spustu s smuči oziroma bordom zatavaš v vrtačo in izgubiš veliko časa,” pravi Primož, ki je letos postal prvi z dvema zmagama.

Da bi kdo zmagal dvakrat zapored, pa se še ni zgodilo. Kot pravi Primož, se celo malce potrudijo, da ga ne bi bilo: “S prilagajanjem tras in pravil se lahko branilcu naslova malce oteži delo, poiščeš pač njegove šibke točke. Izzivov ne zmanjka.”

Potek

Tekmo začnejo s skupinskim štartom na kolesih, v cilju na koncu vzpona zabeležijo zaostanke. V naslednji etapi štartajo po zaostankih. Tokrat je kolesarskemu vzponu sledila hoja (no, tek, če zmoreš) z vso smučarsko ali bordersko opremo. Potem pa dve etapi smučanja/deskanja, pravi wajduski slalom, le da količki niso pregibni. Za konec pa tri etape mtb endura.

Skupni čas? Bruto kar devet ur, za najboljše pa seštevek etap pod eno uro. Za zmagovalca natanko 47 minut in 47 sekund. Skupaj 40 km in 2.400 višincev. Vse se opravi “na noge”, edina vloga kombija je prevoz smuči in bordov do menjalnega prostora.
 
Letos je torej drugič zmagal naš XC olimpijec in eden najhitrejših v enduru, drugi je bil lanski zmagovalec Sebastjan Stres, tretji pa freeride smučar in tudi zelo zaresen bajker Tomaž Kete, ki je bil po smučarskem delu le dve sekundi za Štrancarjem!

Dosedanji zmagovalci
I. Denis Lipušček
II. Jakob Koruza
III. Primož Štrancar
IV. Sebastjan Stres
V. 1. Primož Štrancar, 2. Sebastjan Stres, 3. Tomaž Kete

Na uvodni fotografiji z leve Stres, Štrancar in Kete, s prehodnim pokalom; vse foto Jure Kogoj in Nejc Božič
Spodaj pa še video zmagovalca!


Video Primoža Štrancarja

Sledite nam