Kranjski fotograf, predvsem bajkerjev in smučarjev, za katerega mularija večinoma ne ve, da je bil nekdaj kralj spustaških prog.
Jakob Hartman je iz Kamloopsa verigo vrnil v Slovenijo, na svojo rodno Gorenjsko. Tam se s kolesom (ali s smučmi) in s fotoaparatom potika Berto, eden od pionirjev kranjskih spustaških “makedam psihopatov”. Danes ga poznamo predvsem po fotografijah, nemalo ste jih videli tudi na naši strani, s Krvavca in še od kje. Morda pa se je že kar malo pozabilo, da je bil v devetdesetih med najbolj drznimi na dirkah v spustu.
Sandi Bertoncelj
Vzdevek: Berto
Kraj: Kranj
Starost: 48
Pripadnost klubu, podjetju, plemenu … : MTB klub Kranj
Jakob: S fotografijo se ukvarjaš že dlje časa in to zelo uspešno. Kakšni so tvoji začetki in kako je prerasla v na (skoraj) profesionalno raven? Si kdaj razmišljal to spremeniti v posel?
Sandi: Vse skupaj se je začelo, ko smo prijatelji drug drugega fotkali na spustih turnih smukov. Sprva smo na ture nosili manjše “trotl ziher” kamerce. Ko smo doma pregledovali svoje posnetke, niso bili za nikamor. Začel sem prebirati foto literaturo in analizirati všečne fotografije in kaj kmalu ugotovil, da bo treba za športno fotografijo kupiti aparat, ki bo hitreje ostril in prožil, nanj pa natakniti leče večjega premera. Vse več je bilo ostrih fotografij, iskali smo akcijo, zanimive kompozicije in zajemali dogodke ob sončnih vzhodih, zahodih, snežnih metežih … Ob objavi fotografij na tujih spletnih galerijah je bil presenetljivo dober odziv, prejel sem veliko vzpodbudnih komentarjev in kar nekaj nagrad, kar me je podžgalo in fotoaparat skorajda ni več manjkal na turi.
Če bi dobil dobro ponudbo, bi bil velik izziv spremeniti fotografijo v primarni posel.
Borovničke?
Tudi sam si bajker in aktiven športnik. Bajk, smuči … Je fotoaparat vedno pri roki?
Poleti se je to preneslo na kolesarske ture, le da tu teža ruzaka igra bolj odločilno vlogo. Fotoaparat vzamem, če gremo na fotografsko zanimivo turo nad gozdno mejo in če menim, da bodo svetlobno zanimivi pogoji.
Občasno se dogovorim s prijatelji za fotkanje v Borovničkah, Divjini ali na Krvavcu. Takrat je ruzak težji, vzamem več svetlobno močnejših leč, flešev ne uporabljam.
Kolesariš že vrsto let, kako se je vse skupaj začelo?
Pri smučariji sem natrgal križne vezi. Ortoped mi je za okrevanje odredil, naj plavam ali kolesarim, da stabiliziram koleno. Plavati sem šel samo enkrat, ta šport mi ni prav pri srcu. Nato sem vzel bratovo gorsko kolo in se zapodil na vso moč na bližnji hrib, Šmarjetno goro. Prišel sem do druge serpentine in mislil, da bom izdahnil. Z nekaj nasveti sem se lotil klancev bolj umirjeno in kmalu dosegel vrh. Najlepše pa je šele sledilo, spust po vlakah in singlah v dolino … Kmalu sem srečal na Joštu Sergeja Ocepka in s še nekaj prijatelji smo se podili po vseh mogočih in nemogočih poteh. Sledila je dirka v spustu v Idriji, ustanovitev kluba MTB klub Kranj itd.
Borovničke!
mtb.si: Kdaj si si nazadnje ogledal dirko v spustu in kaj se ti je zdelo, da se je od divjih devetdesetih najbolj spremenilo?
Sandi: Zadnja dirka, ki sem si jo ogledal, je bil svetovni pokal v Mariboru leta 2008. Sedaj je na progah veliko umetno narejenih objektov, skokov in band. Včasih so bile proge časovno daljše in bolj naravne, bolj podobne sedanjim za enduro tekmovanja.
Kaj se ti zdi danes pomembnejše za prodornega mtb fotografa – klasična fotografska znanja in ročne nastavitve ali spretnost s telefonom, obdelavo in instagramom?
Kot prvo mora poznati šport, klasično znanje fotografije ni odveč, prav tako svetlobno močne leče, dobra obdelava in instagram pa je danes tudi nuja.
Tvoji največji carji domače in svetovne mtb fotografije so ….. ? Da boš spodaj pri vzornikih lahko odgovarjal le o kolesarjih.
Domači car je Samo Vidic, od svetovnih pa recimo Dave Trumpore, Fraser Britton, Dan Barham, Sterling Lorence, pa še bi se jih našlo …
… in Borovničke
mtb.si (standardna): Tvoj popoln dan na kolesu (kje, kaj, s kom)?
Sandi: S prijatelji na enduro kolesu na in pod Joštom v Borovničkah, nad Preddvorom ali v Karavankah.
Tvoj popoln dan brez kolesa?
Turna smuka s prijatelji po neokrnjenem pršiču v Julijcih ali Karavankah.
Kaj bi počel, če ne bi nihče izumil gorskega kolesa?
Plaval sigurno ne.
Povej kaj o svojem najljubšem kolesu.
Tisto, ki me vozi naokoli, trenutno Specialized Enduro.
Tvoje prvo kolo?
Pony.
Divja jaga 98, foto BarB
Tvoj vzornik?
Ljudje brez predsodkov, z glavo in jajci.
Tvoj mladi obetavnež za prihodnost?
Moj 11 letni sin Tevž, seveda … me že preskakuje!
Najboljši nasvet, ki si ga kdaj dobil / ali nasvet, ki ga lahko daš drugim?
Najboljši nasvet je izkušnja; toda ta nasvet pride vedno prepozno.
Tvoj padec, ki si si ga najbolj zapomnil?
Spust v Idriji, bližnje srečanje z drevesom in izpah desne rame. Do urgence v Ljubljani je veliko ovinkov …, hvala dr. Macura!
Fotografije (razen zgodovinske) so iz Sandijevega osebnega arhiva.
Preberi še
Na verigi: Jakob Hartman
Na verigi – pravila in dosedanji izprašani
