Iz Adrijancev na drugo stran kokoškine glave v Gibino k mehaniku, ljubitelju mejsa s tible in tudi udarniku na domačem bregu.
Iz Adrijancev, od koder bi se javljal Dušan Lepoša (pa se je v resnici in Nemčije), veriga frči na drugo stran glave naše kokoške, kjer nedaleč od Mure in meje s Hrvaško biva mehanik, ki mu Dule zaupa svoja cenjena kolesa. Če bi bilo to pravno bolj preprosto, bi lahko zapisali, da je tudi graditelj – kadar mu le delujejo zapestja.
Denis Lovrenčič
Vzdevek: jih je precej … Denko, Denči, Debeli, Lovro, Grdosija …
Kraj: Gibina
Starost: 39
Pripadnost…: se mi zdi, da trenutno še najbolj mojemu 6-letnemu mešancu Ariju, ki mi je nonstop za petami.
Dušan: Poznam te kot strastnega mehanika in kolesarja. Raje šraufas ali bajkas?
Denis: Čisto odvisno od situacije in razpoloženja. Najrajši podnevi bajkam, ob večernih urah pa v dobri družbi šraufam, kar se zna, če je vse po sreči, zavleči do jutra … saj veš ?
Zanima me, kaj date prvo v čeber, tunko al zaseko?
Pri nas rečemo mejso s tible, zaseki pa zaubil. Torej na dno tible se prvo nadevle zaubil, tepa se v jega napše zelhano mejso. Tepa tak lepo dale po plasteh do vrha dokič ne sfali mejsa. Na kunci se zaubil lepo zamože pa poravna, na kunci pa zaleje z rastauljeno moščo ka fejn dihta.
Naravnost izza krmila na mejso s tible
Kdaj si se prvič srečal z bajkom?
V osnovni šoli sem dobil rdečega ponija za polaganje kolesarskega izpita. Seveda sem v prvem preizkusu padel na izpitu. Kar pa me seveda ni ustavilo od dirkanja okoli hiše in delanja črt z zadnjo bremzo po asfaltu. Ker me gume seveda niso dolgo zdržale, drugih pa za kazen nisem več dobil, sem iz stare hiše privlekel mogoče 100 let staro kolo, odmontiral preperele gume, potem pa dale gasa brez gum. Tak da se je pri bremzanju po asfaltu kar iskrilo za mano.
Vem, da zelo rad pogledaš po boksih na world cupih. Kje bi bil najraje, če bi lahko izbiral?
Težko vprašanje … Najrajši bi bil, če bi sploh lahko bil. Ajde, če pa bi se že ekipe teple za mene, pa pri Atherton racing, ker mi je njihov bajk reeesno lep.
Akcija na domačem bregu
mtb.si: Kaj je dandanes največja nočna mora serviserja koles?
Denis: Po moje količina dela, ko je, ga je tolko, da se ven ne vidiš. Meni pa ko dobim kolo s tak umazano kaseto zobnikov, da komaj z nožem spucam drek dol.
Zvesta Ari in Bronson – ko gre drugi, mora it tudi prvi
mtb.si (standardna): Tvoj popoln dan na kolesu (kje, kaj, s kom)?
Denis: Hitra popoldanska runda z mojim “trail dogom” Arijem po domačih trailih. Če pa se nama še kdo pridruži, sva še tolko bolj vesela.
Tvoj popoln dan brez kolesa?
Peš v gozd, izdelat kakšno novo linijo, dodelat obstoječo, počistit, potem pa na dober burger ali steak pri Golarju in Bevog craft pivo, recimo Rudeen.
Kaj bi počel, če ne bi nihče izumil gorskega kolesa?
Mogoče bi postavljal hitrostne rekorde v grabo.
Banda z leve: Holsedl, Dule, Denis … na domačem bregu, pet trailov gre od tu
Povej kaj o svojem najljubšem kolesu.
Santa Cruz Bronson s coil shockom, to je to! Sicer me je že spravil na skoraj polletno bolniško, vendar mu oprostim.
Tvoje prvo kolo?
Rdeč, neuničljiv ruski tricikel, ki sem ga dobil od dedeka, ko sem bil star 3 leta. Baje da sem se ga ob prvem srečanju tak ustrašil, da sem se skril v kuhinjski element. Samo pa je predržal več kot desetletje mojih zlorab, tudi ko sem ga krepko prerasel. Nazadnje sem ga uporabljal za podiranje hitrostnih rekordov po cesti mimo hiše, pa s čelado od mopeda na glavi.
Tvoj vzornik?
Vsak, od katerega se naučim kaj, kar mi bo v življenju prav prišlo. Lahko je to wheelie po zadnjem kolesu ali pa nekaj čisto drugega uporabnega.
Še ena iz delavnice, Metka ima generalko
Tvoj mladi obetavnež za prihodnost?
Tisti, ki se ne naveliča prehitro in ki je pripravljen garati, da doseže svoj cilj.
Najboljši nasvet, ki si ga kdaj dobil / ali nasvet, ki ga lahko daš drugim?
Bo kar Duletova modrost: Over motivated, under experienced.
Tvoj padec, ki si si ga najbolj zapomnil?
Najbolj sem si zapomnil tistega, ki se ga sploh prav ne spomnim. Bilo je lansko toplo oktobrsko soboto, ko sem šel sprobat majhno jumpico na chicken lineu na lokalnem trailu. Speed check je uspel, polet pa ne glih najbolj. Preletel sem landing in se zabil v naslednjo bando z obema rokama. Rezultat je bil zlom obeh zapestij in rahlo premaknjena spodnja čeljust. V navalu adrenalina sem še hodil gor in dol po trailu in si iskal mesto, potem pa je sledila samostojna vožnja na urgenco. Nazaj seveda več ni šlo z gipsom na obeh rokah.
{loadposition inside}
Fotografije so iz Denisovega osebnega arhiva
Preberi še
Na verigi: Dušan Lepoša
Na verigi – pravila in dosedanji izprašani
Kdo je rekel, da z gipsom ne moreš plavat?
