Druga plat zgodbe s kriterija Red Hook minuli konec tedna v Brooklynu. Aldo Ino Ilešič je na svojem prvem fiksiranem kriteriju stal na stopničkah!
Dirkanje s fiksnim prenosom je danes trčenje kulture kurirjev in bolj ali manj poklicnih cestnih dirkačev ali vsaj turbo amaterjev. O doživetju kriterija Red Hook v Brooklynu na kurirski način je pisal Bor, o drugem pa imamo prav tako odličnega domačega sogovornika. Oba sta bila minuli konec tedna prva Slovenca na tej dirki.
31-letnega Ptujčana Alda Ina Ilešiča je že pred leti iz slovenskih ekip odneslo v ameriške. Tam se je našel kot specialist za kriterije, krožne dirke na kratkih progah. In kaj je brooklynski Red Hook drugega kot kriterij z drobnim dodatkom, da ne moreš nehati poganjati in da nimaš zavor?!
Aldo je na svojem fixed gear krstu zasedel nič manj kot tretje mesto. S samostojnim pobegom je zmagal njegov kolega v ekipi Allez Allez – Specialized, Američan Colin Strickland, tik pred Slovencem je bil v cilju še Italijan Ivan Ravaioli (Team Cinelli Chrome).
Alda sem ujel na poti na naslednje kriterije v ZDA in mu zastavil nekaj vprašanj.
AD: Poznamo te kot šprinterja s prestavami, nismo pa vedeli, da ti gre tako dobro tudi “fiksirano”. Kdaj in kako si padel v to zvrst?
Aldo: Drži, da sem ponavadi bil vedno med ta hitrejšimi kolesarji, ampak tisti čisto pravi šprinter nisem uspel postati nikoli, vsaj ne na cestnih dirkah. Vse skupaj se je malo spremenilo, ko sem leta 2008 po zaslugi takratnega športnega direktorja in sedanjega trenerja v Kranjski Savi Mirana Kavaša odšel na serijo kriterijev v ZDA, imenovano Speedweek. Po enem tednu sem vedel, da je to to za mojo prihodnost. Tako sem po nekaj zmagah takrat podpisal prvo pogodbo v ZDA in bil v ameriških klubih vse do leta 2015. S časom me je ponovno odplavilo na cestne dirke v Evropi, vendar strast so ostali kriteriji. Tako sem lani v mesecu maju prekinil pogodbo s tedanjim klubom Vorarlberg in šel nazaj v ZDA dirkat kriterije. In takrat sem se tudi zavestno odločil, da bom dirkal le še kriterije in nič drugega, kar imam tudi v pogodbi.
Po vrnitvi sredi leta 2015 smo s tedanjo ekipo postavili vse na glavo in zmagovali po tekočem traku, nizali uspeh za uspehom in postali najuspešnejša ekipa v kriterijskih dirkah v ZDA v letu 2015. Glavni razlogi, zakaj mi na teh dirkah tako uspeva, so predvsem moje taktične sposobnosti in moč, ki mi pomaga pri številnih pospeševanjih iz ovinkov, saj krogi niso daljši od 1.5 km in imajo številne ovinke, skupaj tudi po 500 na dirko.
Tako se je v lanski sezoni začelo govoriti, da kamor koli grem jaz, torej v katero koli ekipo, se bo zmagovalo. Kajti za mene je važno le eno, da “zmagamo”, kdorkoli v ekipi, jaz bom pa naredil vse potrebno, da to izpeljemo tudi 100% taktično pravilno.
Pozerja, črni Colin in beli Aldo
Kako si prišel pod okrilje Specializeda?
Vse to je očitno zbudilo dovolj pozornosti pri Specializedu, da so me poklicali lani v mesecu novembru in enostavno vprašali, če me zanima bit član njihovega Factory teama. Sam sem bil konec septembra 2015 v Milanu, ker sem si šel ogledat zadnji kriterij serije Redhook v lanskem letu, kjer je zmagal moj sedanji moštveni kolega Colin. Edino, kar sem že takrat vedel, je bilo to, da želim dodati te dirke na moj koledar dirk v letu 2016. In ko je na vrata potrkal veliki “S” kolesarstva, seveda nisem mogel reči ne 🙂
Prvič sem bil na cesti s fiksijem v februarju 2016. Za začetek sem šel kar na gokart stezo, da sem dobil malo občutek, potem pa počasi na cesto in v promet. Tako sem opravil cca 25 treningov na fiksiju, predno sem štartal prvi Redhook. V preteklosti sem dirkal na pisti, ampak to je bilo nazadnje leta 2005. Od takrat do letos pa nič. Kot zanimivost še to, prvič sem imel občutek, da res obvladam kolo, šele pred dvema tednoma, tako da je trajalo kar nekaj časa. Vedno sem iskal bolj adrenalinsko zvrst cestnega kolesarstva in sedaj mislim, da sem jo končno našel.
Ogrevanje pred kvalifikacijskim nastopom
Na Red Hooku v Brooklynu sta se prvič pojavila Slovenca in to iz povsem različnih vetrov. Bor kot kurir in ti kot cestni profi. Kako vidiš to trčenje kultur na fixed gear kriterijih?
Res je, da se lahko na dirko prijavi vsak. Tako se znajdemo na kupu kolesarji iz skorajda vseh vetrov. Cestni kolesarji, MTB, ciklokros, kurirji, BMX … Vsak prinese s seboj neke kvalitete in v kolikor ti uspe priti med 95 najboljših po kvalifikacijah, potem si v finalu zvečer.
Aldo
S Stricklandom sta bila močna, pa tudi taktično sta dobro odigrala. Ti je morda kaj prišlo na ušesa, da se komu iz fixed scene taktika, ki je cestnemu profiju čisto logična – pokrivanje poskusov lova na ubežnika – ni zdela primerna?
Zame je logično, da bom uporabil vse znanje, da pridem do uspeha. In brez taktike žal ne gre. S Colinom sva imela v Brooklynu nekaj kart, s katerimi bi lahko igrala, in sva jih tudi uporabila. Jaz nisem nikomur rekel, da naj vozi za mano, v vsakem trenutku so me lahko napadali, jaz sem jim pa sledil, dokler niso odnehali, čisto preprosto 🙂
S Colinom sva si tudi zelo želela zmage, saj sva del novega poglavja v dolgi zgodovini Specializeda. To je bil dobesedno njihov prvi fixed gear kriterij s tovarniško ekipo, ogromno so naredili za promocijo, kar je v vidno na vsej najini opremi, ki sva jo imela v Brooklynu. Tako da sva malo pritiska že čutila in po drugi strani sva želela povrniti njihov trud z uspehom. Kar nama je na koncu tudi uspelo!
Naravnost na “štenge”
Te bomo videli na vseh dirkah serije Red Hook?
V letošnji sezoni bom za Specialized odvozil vse dirke Redhook in verjetno še kakšen dodaten “Fixed gear Crit” kje po svetu. Za vsako dirko pripravljajo tudi nov dizajn koles in opreme, kar je za Fixie sceno še toliko bolj zanimivo. Se že sedaj veselim naslednje dirke v Londonu. Sicer so pa te dirke pravi adrenalinski šov in to je tisto, kar sem vedno iskal. Bomo videli, kam me bo vse skupaj popeljalo.
redhookcrit.com
www.facebook.com/critlifebyaldoilesic
Preberi še
Kriterij rdečega kavlja: Mess life
Fotografije Specialized
