16. junija 2011

Sanjal je o formuli 1 in po naključju začel razmišljati o vzmetenju gorskega kolesa. Ustanovitelj znamk Evil in E.13 je najbolj znan po sistemu DW-Link, a zdaj se največ govori o Split Pivotu.

Dave Weagle ni običajen mož. Tudi ni rojen gorski kolesar, ampak je v naš svet padel po naključju. Sanjal je o inženirski službi v formuli 1, toda spoznal je dekle, sedaj ženo, in odločil se je ostati v ZDA. Preden se je vrgel v svet koles, je delal v razvoju za ameriško vlado in izdeloval robotske sisteme za posebne enote. Nato se je znašel v kolesarstvu in izumil DW-Link, sistem vzmetenja, na katerem je zmagoval Sam Hill in je danes prisoten na vrsti odličnih koles (Ibis, Pivot, Turner, do propada Iron Horse …). Vmes je našel še dovolj časa, da je ustanovil Evil Bikes (ga prodal leta 2007) in E.13 (prav tako že prodal). Zdaj 7 dni na teden posveti razmišljanju in raziskovanju vzmetenja in kupuje pregrešno drago laboratorijsko opremo. Njegov najnovejši sistem Split Pivot je uporabljen tudi na kolesu BH Lynx, ki smo ga na mtb.si že predstavili, prav na tej predstavitvi pa je nastal tudi intervju s tem znanstvenikom za vzmetenje.

Mtb.si: V svetu kolesarstva ste zasloveli po DW-Linku, se je ideja za ta sistem porodila v trenutku ali je vse skupaj rezultat dolgotrajnega raziskovanja in testiranja?
Dave Weagle: Terjalo je velikooooo načrtovanja in razmišljanja. Na fakulteti sem sanjal o delu v formuli 1, zato sem veliko časa delal na vzmetenju. Nato sem dobil raziskovalno službo za vlado in preselil sem se v Boston, kjer v hiši nisem mogel imeti motorja za motokros. Najbližje temu je bilo gorsko kolo. Ker so jih imeli tudi prijatelji, sem si še sam kupil enega in začeli smo voziti. Ob tem sem začel razmišljati o vzmetenju. Začel sem tudi prebirati revije, neke marketinške stvari in si rekel “Kaj?!?”. Stvari preprosto niso imele smisla, to nikakor ne more biti vertikalna pot osi in podobne nore stvari. Gledal sem člene vzmetenja in ta reč se nikakor ni mogla premikati v ravni liniji. To je bila prva stvar, zaradi katere sem želel razumeti vzmetenje gorskega kolesa. Dolgo časa sem porabil, da sem razumel način analize in nato se je odprlo novo vprašanje. Če bi naredil kolo iz nič, kako bi se želel na njem počutiti, kako naj se vozi? Nato sem ta želen občutek vožnje spremenil v matematično določljive parametre in na podlagi tega izračunal kinematiko kolesa. Tako sem dobil občutek, ki sem ga želel, za razliko od pristopa, pri katerem so vrtišča postavljena z ugibanjem. Žal se tako dela v veliko primerih.

Na kakšnem tipu kolesa se DW-Link najbolje odreže?
Mislim, da deluje v zelo širokem razponu, enako velja tudi za Split Pivot. V vseh razredih lahko čutite prednosti. Pri kolesih z več hoda so prednosti oblike bolj opazne, običajen kolesar bo tako težje opazil razliko na kolesu s 100 mm hoda, kot na kolesu s 160/170 mm hoda. Pri večjem hodu lahko več ljudi občuti razliko, vendar jo dejansko ni treba občutiti, da bi koristili prednosti sistema. Ne glede na vse imate na kolesu več oprijema – ne glede na hod ali tip kolesarja.

Ali pomeni Split Pivot konec za DW-Link?
Nikakor ne. Sistema gresta z ramo ob rami, različni partnerji se odločijo za en ali drug sistem. Očitno ponuja DW-Link nekaj več nadzora kot Split Pivot, ko je govora o krivulji hoda. Split Pivot je vendarle zelo preprost sistem, je enoležajni sistem, vendar najboljši možni enoležajni sistem, ki ga lahko naredim. S plavajočimi diski in zares optimiziranim razmerjem nihajnih členov. Sistem Split Pivot je veliko pridobil prav zaradi mojega dolgoletnega dela na DW-Linku, na vseh stvareh, ki delujejo in ne delujejo. V ta kolesa je resnično šlo vse moje znanje.

Kakšen del zaslug gre vam in kakšen proizvajalcu, ko skupaj načrtujete novo kolo?
Gre za tesno sodelovanje. Moja naloga je, da zlezem v njihove glave in razumem kaj je tam. Pravzaprav moram brati misli in skušati natančno razumeti kakšni kolesarji so, kakšna je njihova podjetniška kultura in kako naj bi se vozilo njihovo kolo. Nato jim moram zagotoviti izdelek, ki bo sovpadal z vsem tem. Vsa kinematika je 100 % moje delo in seveda močno prispevam k geometriji. Če sem svojo nalogo naredil dobro ter razumel in postavil pravilna vprašanja, potem rezultat govori sam zase. To nam je več kot uspelo s kolesom BH Lynx.

Ko govorite o vzmetenju stalno govorite o mehanski poti (mechanical trail) – zakaj je to tako zelo pomembno in ne npr. kot vilice?
Vsako kolo ima izmerljivo mehansko pot. Tako kot ima vsako polnovzmeteno kolo nekakšno krivuljo hoda. Jaz govorim o občutkih. Govorim o tem, kako se občuti delovanje nihajnih vzvodov, kako se kolo občuti v vhodu in izhodu iz ovinka. Moja naloga je razumeti te občutke. Kot krmilne cevi ni meritev občutka, je samo številka. Mehanska pot je meritev občutka, tako kot krivulja hoda. Proizvajalcem koles skušam pomagati izmeriti ta občutek in izdelati kolo, ki bo sovpadalo s temi občutki.

Moram vas vprašati, kakšna je primerjava med Split Pivotom in Trekovim sistemom ABP?
Zares ni primerjave. Split Pivot ima patentno prioriteto v ZDA, za sistem smo imeli zgodnejši patent in še en patent nam bodo odobrili v Evropi, tega za tehnologijo, ki jo nima nihče drug. Kar se mene tiče, mi ni treba ničesar skrbeti, Split Pivot je v zelo dobrem položaju.

Ali postane izumitelj sistemov, kot sta DW-Link in Split Pivot, milijonar?
Hahaha … Ne! Niti blizu. Ne poznam milijonarjev iz kolesarske industrije, če pa so, pa to zelo dobro skrivajo. V kolesarstvu ne delaš zaradi denarja.

Večina velikih podjetij ima svoje vzmetene platforme, Specialized ima na primer FSR in Giant Maestro, toda veliko drugih uporablja dokaj podobne rešitve. Kako težko je razviti svoj sistem in ga uporabiti na različnih modelih?
Če pogledamo na panoramo podjetij, ki so tam zunaj, potem je to očitno zelo težko. Tudi mene je že kontaktiralo zelo veliko podjetij. Sam izhajam iz analize in razumevanja problema, zato se mi novega sistema niti ne zdi tako težko narediti. Seveda pa so lahko vse stvari vedno še boljše, zato se vedno ženem za novim znanjem.

Ali je Lynx prvo kolo s Split Pivotom ali so ga uporabile že druge znamke?
S tem sistemom dela nekaj mojih partnerjev. DeVinci in Morewood sta kolo s sistemom lansirala lani, DeVinci prodaja le v ZDA in redkih evropskih državah. Morewood je kolo pokazal na sejmu Eurobike, vendar še ni v proizvodnji. BH je tako druga znamka s tem sistemom.

Kaj je vaš naslednji velik projekt na področju vzmetenja?
Lotevam se velikega zbiranja podatkov o delovanju vzmetenja, to bo zame že drugi takšen projekt. Prvič sem na kolesu uporabljal 20 različnih senzorjev, zdaj jih imam veliko več, nasploh je vsa tehnologija neprimerno bolj napredna.

Kaj bi svetovali laičnemu lastniku polnovzmetnega kolesa? Nekakšna pravila za telebane?
Prvi nasvet – vozite se s svojim kolesom. Tudi drugi nasvet je zelo enostaven. Tako lahko se ujamete v vse različne nastavitve in vse stvari na kolesu. Če nastavitve ne razumete, jo pustite pri miru. Na voljo sta dve, ki sta zelo enostavni. Prva je napetost vzmeti. Zračni vzmeti nastavite pravilno posedanje, ki naj bo tako, da amortizerja ne boste zabili na vsaki luknji. Če stalno zabijate – preveč posedanja, če nikoli ne zabijete, ravno obratno. Podobno velja tudi za izbiro jeklene vzmeti. Čisto enostavno. Nato pa glede na vašo vzmet nastavite dušenje (rebound). In to je vse. Dušenje nadzoruje vzmet – to je vse kar dela. In to je vse, vse ostalo je samo piljenje. Več kot boste vozili, bolj boste občutili spremembe v nastavitvah.

Foto: Grega Stopar, Ibis in BH

Sledite nam