Konec junija so uradno odprli novo gorskokolesarsko pot Juliana Bike. Gre za krožno pot okoli Julijskih Alp, dolgo 290 km s približno 8000 višinskimi metri vzpona.
Večina kroga je speljana po najlepšem delu Slovenske turnokolesarske poti. Ima nekaj slepih odsekov, ki vodijo samo do planinskih koč ali vrhov.
Srečko Križnič si jo je vzel po svoje – v enem dnevu. Takole poroča s podviga, ki ga je odpravil 8. julija.
Ideja
Dva dni prej sem med kolesarjenjem po dolini Soče dobil idejo, da bi sam prevozil celoten krog Juliana Bike (brez slepih odsekov) samooskrbno v enem dnevu. Idejo je podprlo dejstvo, da je dan v tem času zelo dolg in da visoke temperature omogočajo kolesarjenje brez tovorjenja dodatnih oblačil. Vremenska napoved je bila dovolj dobra (visoka vročina, popoldan in zvečer možne plohe).
Priprave
Priprave so bile zelo kratke. O ideji sem se pogovoril z Andrejo, ki jo je takoj podprla. Pripravil sem prtljago za na pot (orodje, rezervno zračnico, luči, hrano in izotonični napitek) ter preveril, če je kolo brezhibno. Dogovorila sva se, da bom štartal v Modreju, ki nam je najbližji kraj, preko katerega poteka Juliana Bike.
Potek
Zgodaj zjutraj sva vstala. Pojedel sem zajtrk in odpeljala sva se na izhodišče. Ob 5:40 sem startal. Pot me je najprej vodila od reki Idrijci. Od tam sem se povzpel na Šentviško planoto in se odpeljal mimo Zakojce v smeri Porezna. Po zelo strmem vzponu mimo planine Otavnik sem se spustil v Baško grapo. Čakal me je vzpon na Soriško planino, spust v Bohinj ter vzpon preko Uskovnice na Pokljuko, kjer sem uspešno pobegnil nevihti. Sledilo je prečenje Pokljuke in spust v dolino Radovne.
Srečko na startu 
Na Šentviški planoti so ograde prilagojene kolesarjem 
Planina Otavnik pod Poreznom 
Pred spustom v Baško grapo 
Na Uskovnici 
Planina Zajamniki 
Planina Zajavornik
Nato kolesarjenje do Kranjske Gore in preko doline Krnice na Vršič. Sledil je spust v dolino Soče. V Čezsoči sem naredil edini daljši postanek, kjer sem se okrepčal pred najzahtevnejšim delom poti. Po levem bregu Soče sem med slalomom med desetinami miši nadaljeval do Trnovega, od koder se je začel vzpon proti Drežnici in naprej proti Krnskim planinam. Spust do Javorce, kjer se je že zmračilo, in nato ob Tolminki do Tolmina. Na Sotočju sem se moral prebiti skozi ograjeno koncertno prizorišče mimo začudenih varnostnikov do mostu čez Tolminko. Nato sem ob Soči nadaljeval na izhodišče v Modrej, kamor sem prišel ob desetih zvečer.
Sava Dolinka 
Pogled iz Krnice 
Stara cesta na Vršič 
Pri Poštarskem domu 
Soča 
Korita Soče 
Most na Soči 
Na cilju
Zaključek
Na turi sem prekolesaril 252 km in premagal 7250 višinskih metrov. Strava je pokazala malo pod 14 ur in pol neto vožnje. Med turo nisem imel nobenih težav. Poletne nevihte so me k sreči obšle, na vročino sem pa navajen. Med kolesarjenjem sem se večkrat spomnil, kako sva z Andrejo lani kolesarila po STKP, kje sva vedrila, jedla, rinila otovorjenega Boba v klance in podobno. Na vzponu na Pokljuko sem podoživljal Triatlon jeklenih, ki sem se ga udeležil 20 let zaporedoma. Videl sem mnogo prelepih slovenskih krajev in užival v izjemnih razgledih. Pot priporočam ljubiteljem gorskokolesarskih tur. Gre za enkratno obkroženje Julijskih Alp, za katerega si je vredno vzeti več kot en dan.
