29. oktobra 2012

Kako so pri KK Ribn’čan od lanskega januarja hodili od ene do druge inštitucije in se naposled naučili, kako si izboriti legalno progo za spust.

Pred tedni smo v Tahitrih objavili novičko o uspešno pridobljenih dovoljenjih za uporabo gozdnih vlak nad Ribnico za kolesarjenje. S čim vse se sreča društvo ali požrtvovalni posameznik, ki se spopade z birokratskimi mlini? Za začetek gotovo z nepoznavanjem probematike pri odgovornih. Reakcija je pri večini nekako takšna, kot če bi tebi nekdo pozvonil pri vratih in te prosil za soglasje, da bi lahko v sosednji hiši cepil atome. Pojma nimaš, za kaj gre, a se ti zdi, da ne more it skozi.

Klemen Andoljšek je za Kolesarski klub Ribn’čan poveljeval v papirni bitki za dovoljenja za progo za spust s hriba Turn jugozahodno od Ribnice na trasi s približno 500 m višinske razlike. Za začetek (v začetku leta 2011) je ugotovil, da ni le on tisti, ki bi za takšen projekt potreboval priročnik s podrobnim opisov korakom – potrebovali bi ga tudi na upravni enoti.

Pri iskanju primerne lokacije so ribniški bajkerji seveda iskali primeren teren, lahko dostopnost na štart z avtomobili, ter za preprostejše pridobivanje soglasij tudi občinsko lastništvo. “Začeli smo s prošnjo na občino, da bi na njihovem zemljišču radi naredili progo. Pa ni šlo skozi. Niso vedeli, za kaj gre, ustrašili so se tudi zakonodaje o vožnji v naravnem okolju. Poslali so nas iskat druga mnenja, soglasja …”

Klemen se je zakopal v Uradne liste, preučil zakonodajo in ocenil, da bo njihovim željam še najbolj ustrezala možnost, ki jo ponuja Zakon o gozdovih – odprtje vlak za vožnjo s kolesi. “Na progi smo na srečo imeli obstoječo vlako. V bistvu niti ni potrebno, da je vlaka, gre za vlake in druge poti, kar je pomembna razlika.”

40. člen Zakona o gozdovih: … ježa in vožnja s kolesom brez motorja sta dovoljeni na označenih gozdnih vlakah in drugih označenih poteh na območjih, določenih v prostorskem delu območnega načrta.

“Za ta postopek smo potrebovali soglasje lastnikov zemljišč, lokalne skupnosti in Zavoda za gozdove. Ker se občina še vedno ni upala soglašati z ničemer, smo šli naprej na zavod za gozdove, z njihovim mnenjem smo šli še enkrat na občino po lokacijsko informacijo. Postopek smo začeli v januarju 2011, tako da smo čakali še na sprejetje gozdnogospodarskega načrta. V tem so ločili neprimerna in primerna območja za takšno rekreativno rabo.”

“Pomembno je bilo, da je bila tu že vrisana vlaka. Baje je Zavod za gozdove sploh prvič izdal soglasje na osnovi te točke zakona,” pravi Klemen. Območna izpostava zavoda se je ob tej priložnosti posvetovala z Ljubljano in drugimi območnimi zavodi. To je bilo lani spomladi. Vse skupaj se je nato zaradi sprejetja gozdnogospodarskega načrta zavleklo do letošnjega poletja.

“Ko smo dobili njihovo soglasje, so pokazali dobro voljo tudi na občini. Ker pa je področje v Naturi 2000, so spomnili še na njihovo mnenje, tako da se je malce zakompliciralo. Agencija za okolje je za mnenje povprašala Zavod za varstvo narave. Tam so napisali, da poseg škoduje naravi, da moti ogrožene živalske vrste, predvsem človeško ribico. Pa še nekaj vrst ptičev in netopirje.”

Torej kolesarji, ko se boste spuščali s Turna in vam bo naproti prišla človeška ribica, prosimo sestopite in je ne motite.

“Na to mnenje smo se odzvali, a hvala bogu niti ni bilo zavezujoče, zato nam je agencija izdala pozitivno mnenje.”

Conacija zavoda za gozdove, ki določa območja, primerna za kolesarjenje, in Natura 2000 nimata nobene zveze?

Klemen: “Žalostno, ne le da nista usklajena, celo rivalstvo je čutiti. Čeprav je Natura 2000 že podala mnenje ob sprejemanju gozdnogospodarskih načrtov. Za takšno naravovarstveno mnenje pa je krivo predvsem nepoznavanje tamatike.”

Gozdnogospodarski načrti. Kako pomembno je, da je nekdo, ki poskuša legalizirati pot za kolesarjenje v naravi, dal pobudo za to pred sprejetjem načrtov?

“Mi smo imeli velikansko srečo, da smo prišli zraven prav ko so oblikovali načrt. Če nisi pravočasno dal pobude, je zdaj dobro pri Zavodu za gozdove preveriti, katera območja so za to primerna. Vsekakor se je treba z njimi posvetovati pred vlogo. Ne na zavod ne na upravno enoto ne pošiljajte na pamet napisanih projektov, ne bo rezultatov, ker nimajo izkušenj s tem.”

Ribničani so se legalizacije torej lotili na enega od treh najbolj očitnih načinov. Druga dva sta postopek za dvonamensko uporabo planinske poti (19. člen Zakona o planinskih poteh, prek planinskega društva, ki vzdržuje pot) in gradnja enostavnega objekta po 2. členu Zakona o graditvi objektov. Za spustaško rabo kombiniranje s planinskimi potmi tako ali tako ne pride v poštev.

“Naš postopek je bil razen tega, da je bila vlaka že vrisana, naprej skladen temu o graditvi enostavnega objekta. Torej gradnja brez potrebe po gradbenem dovoljenju, dokler objekti niso preveliki,” razlaga Klemen.

Ribniška DH proga bo dobila tudi table, ki bodo označevale prepoved hoje po njej. Le tako se da s kolesi poditi na polno.

Bo vrisana v prostorski načrt? “Ne vem, kot z marsičem povezanim s tem projektom tudi s tem nihče na občini nima izkušenj. Ker je enostaven objekt verjetno ne,” ugiba Klemen. “Občini in županu pa se moramo zahvaliti, da je šlo vse skupaj skozi. Ves čas so imeli voljo poslušati in pomagati, le tako kot mi niso vedeli, kako se zadeve lotiti,” zaključuje.

Veliko ugibanja in slalomiranja med členi različnih zakonov torej. Tudi tem zapisu ni vse zapisano pravno in upravno popolno. Morda pa še koga vzpodbudi, da se loti podobnega projekta na domačem hribu. Ni preprosto, se pa da, so dokazali Ribn’čani.

Ko natančno potegnejo progo in jo izmerijo, bomo dolžino dodali v poseben stolpec serije Legalno, namenjen parkom in progam za spust. Razpredelnica za legalne poti za mtb turo ostaja prazna: 0 km.

www.kkribncan.si

Na uvodni fotografiji Klemen Andoljšek nad uvodnim delom novega DH igrišča KK Ribn’čan. Levo-desno-levo-desno … zaenkrat.

Sledite nam