28. junija 2018

Ko misliš, da veš vse, ugotoviš, da ne veš nič! Izobraževanje najboljše ekipe gorskih kolesarjev do zdaj. Eminentnih 23.

Prej sem mislil, da znam vse. Zdaj vem, da ne vem nič.” Izjava enega od fantov je bila seveda pretirana, saj se je na tokratnem usposabljanju za turnokolesarske vodnike (TKV) zbrala verjetno najboljša ekipa do sedaj. Štiri punce in en dolgolasec, nekaj mojstrov z mtb scene in cel kup znanih fac s FBja je zasedlo 23 stolov v podstrešni učilnici Valvazorjevega doma pod Stolom. Jasno, da jih je pred vhodom čakalo tudi njihovih 23 koles. Brez teh ne bi bilo nič.

Enajstič v “učnih klopeh”

Izobraževanje so začeli pred slabim mesecem na Krvavcu. V dveh dnevih opravili preizkusno turo, sprejemni izpit in spoznavali tehniko gorskokolesarske vožnje. Glavni del tečaja pa je predstavljalo štiridnevno delo na pobočjih Stola. Tam so se naučili pravilnega vodenja skupine, orientacije, prve pomoči, osnovnega servisiranja kolesa, nekaj o opremi, prehrani, psihologiji, treningu in seveda pravnih vidikih vodenja in kolesarjenja v naravi. Delavnice in predavanja so bila tako zanimiva, da smo jim sledili tudi stari mački.

Oskrbnik Aleš in pisni test

Pravila so bila za vse enaka. Vsi so vodili učne ture kot vodniki in bili na njih tudi zadnji – metle. Vsi so pomagali ponesrečenemu prijatelju. Vsi so določali točke s kompasom, zemljevidom in GPS napravo. Kljub napornemu urniku je bil tečaj tudi družaben. Oskrbnik Aleš je vsak večer omagal prej kot mi. Seveda je bil zjutraj tudi prvi pokonci in nam pripravljal zajtrk.

Tečaj se je v nedeljo zaključil s pisnim testom in izpitno vodeno turo. Na njej smo stari vodniki povzročali neverjetne težave mlajšim kolegom. Eden je padel, drugi se je izgubil, tretji je polomil kolo, jaz sem si spet zlomil ključnico. A v preteklih dnevih smo jih tako dobro pripravili, da se niso zmedli. Seveda so za vse veljala ista pravila in eni od punc so fantje v šali rekli: “Če z nami piješ, lahko tudi sama nosiš kolo!” Pa so ji vseeno pomagali.

Po uspešno zaključenem usposabljanju so dobili naziv turnokolesarski vodnikpripravnik. Do vodniške licence jim manjka še prava vodena tura, ki jo morajo pripraviti, razpisati in izvesti v naslednjih štirih mesecih. Mentorji jih bomo nadzorovali, a jim tudi pomagali.

{loadposition inside}

Tradicija

Planinska zveza Slovenije ima že dolgo tradicijo izobraževanja vodniških kadrov. Pred enajstimi leti so prvič pripravili izobraževanje za turnokolesarske vodnike, osnove nadgradili in potem vsako leto izšolali eno generacijo vodnikov, vmes pa pridelali še eno skupino “dvojkarjev”.

TKV I lahko vodi ture, kjer zahtevnost spusta ne presega 4. stopnje po še vedno aktualni Paternujevi lestviciTKV II pa zahtevnejše spuste do S5, hkrati pa je usposobljen tudi za osnovno pohodniško vodenje na odsekih, ki niso primerni za kolesarjenje. Vodnikov namenoma niso poimenovali “gorskokolesarski”, saj v lahko vodijo vse vrste kolesarskih tur, tudi treking ali cestne.

{gallery}2018/180628_vodniki2{/gallery}

Igor, Atila in ostali

Tudi letošnje usposabljanje je vodil vodil Igor Rozman. Ob strani mu je stal novi načelnik Komisije za turno kolesarstvo Atila Armentano, njemu pa so pomagali Maac, Matjaž, Peter, Blaž, Luka in mnogi zunanji izvajalci. Prvič je bil na izobraževanju prisoten tudi predsednik PZS. Seveda je od spomladi to Jože Rovan. Jože je seveda eden od ustanoviteljev Komisije za turno kolesarstvo, pobudnik njenih aktivnosti in vezni člen med pohodniki in kolesarji.

Fotografije Matej Hartman

Sledite nam