Začenjamo s serijo prispevkov o navodilih, ali če želite pravilih za obnašanje gorskih kolesarjev v naravi. Precej samoumevne reči, a očitno ne za vsakogar.
Na mtb.si pričenjamo s prispevki pod naslovom MT’Bonton. Pravila obnašanja torej, v tem primeru za gorske kolesarje, kadar smo gostje v naravi in si poti delimo z drugimi uporabniki.
Zakaj sploh pravila? V osnovi predpisujejo precej samoumevna ravnanja, a je iz prakse razvidno, da še zdaleč niso samoumevna za vse gorske kolesarje. Zato je njihov namen ozaveščanje kolesarjev o tem, kaj je prav in kaj ne. Le z visoko ozaveščenostjo si bomo gorski kolesarji pridobili zaupanje souporabnikov in zakonodajalcev, da bomo lahko legalno kolesarili v naravi.
Pod imenom MT’Bonton boste lahko prebrali razčlenjena in dodatno raztolmačena osnovna pravila, ki izhajajo iz klasičnih pravil organizacije International Mountain Bicycling Association (IMBA) iz daljnega leta 1988. Z nekaj malega prirejanja jih povzemajo tudi Priporočila turnim kolesarjem Komisije za turno kolesarstvo Planinske zveze Slovenije. Da se ne lovimo pri izrazih: to so odlična priporočila za vse gorske kolesarje, ne le za “gorskokolesarske izletnike”.
Za ogrevanje vam v branje ponujamo ena prvih tovrstnih pravil v Sloveniji. V letu rojstva izvirne Uredbe o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju (1995) je Ministrstvo za okolje in prostor v sodelovanju z Odborom za gorsko kolesarstvo Kolesarske zveze Slovenije izdalko zgibanko s temi pravili. Namen je bil ozaveščanje, hkrati pa v tretjem členu tudi zavestna ublažitev zelo restriktivne Uredbe.
Danes bi marsikaj zapisali malce drugače (morda s kakšnim klicajem manj), a osnovna ideja ostaja enaka. Tudi tu so bila za izhodišče pravila IMBA, le da so pravila razširjena s sedmin na “svetopisemskih deset”.
Delček zgibanke vidiš v naslovni sliki. Celotno zgibanko v PDF si lahko preneseš od tukaj.
10 pravil obnašanja gorskih kolesarjev v naravnem okolju (MOP in OGK KZS, 1995)
1. Uporabljajte le tehnično brezhibno kolo in primerno opremo! Pred vsako turo skrbno preglejte vaše kolo in se prepričajte, da je res vse v redu z njim! Uporabljajte primerno obleko in obutev, rokavice, obvezno nataknite čelado in kritično ocenite svoje lastne sposobnosti!
2. Skrbno načrtujte svoje kolesarske ture! Prilagodite jih letnemu času, vremenskim razmeram in svoji trenutni telesni pripravljenosti! Izogibajte se priljubljenim planinskim in sprehajalnim točkam! Če je do izhodišča ture daleč, se do nje zapeljite z vlakom!
3. Vozite le po primernih, dovolj širokih gozdnih, vaških, poljskih, kolovoznih ter podobnih poteh in cestah! Dovolj široke poti so tiste, na katerih se lahko srečata kolesar in pešec oziroma dva kolesarja. Ne vozite se izven utrjenih poti. Vožnja po zavarovanih območjih (npr. močvirjih, rastiščih zaščitenih rastlin) ter travnikih in smučarskih progah je strogo prepovedana!
4. Ne divjajte! Pred nepreglednimi ovinki zmanjšajte hitrost! Pri zaviranju ne blokirajte gum, saj takrat puščate sledi, ob tem pa tudi slabo zavirate. Ne povzročajte nepotrebnega hrupa!
5. Na vseh nekategoriziranih cestah in poteh imajo prednost pešci! Ko jih srečate, jih vljudno pozdravite in jih prosite za prostor! Če ne gre drugače, stopite s kolesa! Na vseh utrjenih poteh in cestah upoštevajte nevarnost srečanja z gozdarsko in kmetijsko mehanizacijo, ter upoštevajte gozdarsko, gorskokolesarsko in planinsko signalizacijo!
6. V naravi ne puščajte odpadkov! Zračnice, embalažo in druge odpadke odnesite nazaj v dolino! Uporabljajte biološko razgradljiva olja in maziva!
7. Spoštujte kmetovalce in gozdarje ter cenite njihovo delo! Ne plašite divjadi in domačih živali.
8. Če si želite hitrosti in dokazovanja, se udeležite tekmovanj z gorskimi kolesi oziroma uporabljajte za to posebno označene poti in poligone!
9. Včlanite se v klub gorskih kolesarjev! Če ga v vašem kraju še ni, ga s somišljeniki ustanovite sami! Podpirajte akcije za varovanje okolja!
10. Pravi gorski kolesar ni divjak, pač pa je naravovarstveno ozaveščen športnik. Zaveda se, da je tako kot vse človeštvo tudi “njegov” šport odvisen od naravnega ravnovesja, ter se temu primerno tudi vede.
