Ransom je odšel, v letu 2011 ga na epskih turah več kot uspešno nadomešča Genius LT. Genius označuje dobro poznano in preverjeno platformo, LT pomeni ‘long travel’ oz. dolgi hod.
Pri Scottu so zopet poskrbeli za novo videnje uporabe vsegorskega kolesa. Po skoraj šestih letih kraljevanja na Scottovem prestolu vsegorskih/enduro koles se je poslovil model Ransom. Nasledil ga je Genius LT, kolo, ki bi ga lahko na kratko poimenovali kar 3 v 1. Preizkusili smo osnovno oziroma najnižje rangirano različico z imenom Genius LT 40.
Okvir in oprema
Pri LT-jih z oznako 40 in 30 je okostje kolesa zvarjeno iz aluminija 6061, pri modelih 20 in 10 pa je okvir karbonski. LT 40 tako kot ostali LTji ponuja do 185 milimetrov hoda na zadnji osi in sicer ob pomoči nove generacije Scottovega blažilca Equalizer3, ki so ga razvili v sodelovanju z DT Swissom. T. i. pull-shock, torej amortizer, ki deluje na poteg, skriva bistvo v treh komorah, med katerimi se pretaka olje. Na največjem hodu se olje iz glavne komore pretaka v obe manjši, na polovičnem hodu pa samo v eno. Za povrh ima v primerjavi s prejšnjimi različicami amortizerja model 3 tudi nova tesnila in izboljšano trpežnost. Poleg vsega pa je novi Equalizer lažje nastaviti, saj so na vsaki od komor navodila in enostavno nimamo kaj zgrešiti. Enostavnost se odraža v tem, da tudi tehnično ne najbolj podkovani kolesarji mnogo lažje nastavijo želeno trdoto.
Zadnji del je nastavljiv med 0, 110 in 185 milimetri hoda. Vsa čarovnija se zgodi s pritiskom na ročico TwinLoc, ki prilagaja hod tako na prednjem in zadnjem koncu. Sprednja vilica je že stara znanka malo bolj ‘hard core’ koles in sicer je to RockShoxov Lyrik RLR z možnostjo nastavitve hoda med 140 in 180 milimetri in s seveda nepogrešljivo 20 mm osjo Maxle. Železnina je lastne blagovne znamke (krmilo, obe opori in sedež), obroči so Alexovi z 32 naperami, gume pa prihajajo iz nemškega Schwalbeja – model Fat Albert širine 2,4. Pogonski sklop je Shimanov sestavlja mešanica komponent Shimano Deore, SLX in Deore XT. Ustavili se boste z zavorami Avid Juicy 3 z rotorjema premera 203 in 185 mm.
Navzgor in navzdol
Če smo želeli preveriti genijeve spustaške sposobnosti, smo se morali najprej povzpeti na hrib. In prva stvar, ki je bila v mislih, je bilo seveda pozibavanje do višje ležeče prve postojanke. Tukaj je v vsej svoji velikosti zažarela ročica TwinLoc, ki omogoča popolno blokado vzmetenja ter s tem vzpenjanje brez pozibavanja. Res je, da je osnovni LT težak nekoliko pod petnajstimi kilogrami (dobrih 14,5 brez pedal), a vseeno se ravno zaradi zaklenjene platforme lahko dovolj hitro peljemo navzgor. Seveda se z zaklepom zadnjega dela spremeni tudi kot, ki ni več tako položen in je poganjanje mnogo lažje in bolj učinkovito, za dirke v vzponih pa kolo vendarle ni primerno. V načinu ‘traction mode’ s 110 milimetrih hoda in vilico na 140 mm hoda je LT primeren tudi za vožnjo gor/dol po razgibanem terenu. Pri pedaliranju se kolo obnaša zelo dobro, morda je včasih zadek nekoliko len, sam občutek za krmilom pa je izredno dober, saj se kolo zahvaljujoč dobrim plaščem in uravnoteženosti pelje zelo suvereno. Ko pa nas čaka nekaj minutni odklop v obliki nenehnega spuščanja seveda preklopimo na odprti način, kjer lahko dodobra izkoristimo polni hod. Zahvaljujoč nizkemu težišču se kolo pri večjih hitrostih obnaša zelo kontrolirano, k čemur pripomore tudi dovolj široko (710 mm) krmilo. Morda je minus le to, da smo pri popolnem ugrezu z največjim prednjim zobnikom kaj hitro zelo blizu podlage. Prednji in zadnji del sta pri pravi nastavitvi zelo uigrana in vožnja navzdol je pri LT-ju, ki je tako in drugače dobro zasnovan, prava poezija. Tudi zaviranje je dovolj dobro, pa čeprav z najosnovnejšimi Avidovimi zavorami.
Krmarjeva opažanja
Korak ali dva do popolnosti nas ločijo teleskopska sedežna opora (boljši LT modeli jo imajo), ki bi dodatno pripomogla k večji dinamiki med vožnjo, ter dvoredna gonilka z verižniki in namesto tretjega verižnika zaščito le teh. Res pa je, da ima testni LT zadaj 9-redni verižnik in bi imeli ob sestavi 2×9 nekoliko manj prestav, oziroma bi nam jih kaj hitro zmanjkalo pri pedaliranju po ravnem ali pa navzdol. Če pa želite kolo slučajno nadgraditi s Truvativovim Hammerschmidtom ali kakšnim vodilom verige, je okvir že serijsko opremljen z nosilcem ISCG05. Sam dizajn pri Scottu nikdar ni bil vprašljiv in tudi tokrat so se izkazali. Barvna usklajenost in oblikovanje okvirja so na zelo visokem nivoju in pripomorejo k celostni podobi. Za evro manj kot tri tisočake boste dobili zelo dobro kolo po sistemu plačaš enega, dobiš tri, oz. kot je bilo zapisano v uvodu, dobili boste tri kolesa v enem. In verjemite, na celodnevnih gorsko kolesarskih turah vas ne bo razočaral. Tudi če vas nekdo s trdakom na vzponu pusti za seboj, se ne sekirajte, na dobrem tehničnem singlu ga boste na spustu zlahka ujeli in pustili v prahu za seboj.
Foto Grega Stopar
