Od lahkega turnega kolesa do lahkega frirajd stroja. Še vedno butična nemška znamka je z letošnjo serijo tristoenke morda celo zmedla svojo hierarhijo – zakaj se še odločiti za model 601?
Nove tehnologije izdelave okvirjev se še vedno vrstijo ena za drugo. Ne le pri karbonu, tudi pri bolj klasičnem aluminiju. Vsem rešitvam lahko sledijo le največji proizvajalci. Kaj še ostane majhnim, tudi če ne varijo več v domači garaži? Furanje z zvestimi sodelavci, dobre ideje med in po furah, bliskanje v možganih … Ter prilagodljivost, drugačnost od razvoja, ki temelji na komunikaciji med ZDA in Azijo.
Ena takšnih majhnih znamk je še vedno nemški Liteville. Okvirje natančno domišljajo v Nemčiji in se vsake toliko odpravijo na Tajvan zvarit omejeno serijo. Dodelajo jih zopet doma. Rezultat je pravi fetiš za ljubitelje aluminija. Veliki premeri, tanke stene in nizka teža. V vsaki seriji ob sledenju in prehitevanju trendov uporabijo tudi nove, izvirne rešitve.
Model 301 je že od leta 2004 osnova ponudbe okvirjev z napisom Liteville. Šesto generacijo (Mk 6), ki je bila lahko turno in maratonsko kolo, smo na mtb.si preskusili leta 2008.
Ob tem, da je 301 v zadnjih letih dobil dva večja brata – najprej 901 z največ 200 mm hoda na zadnji osi in nato še 601 z dvema centimetroma manj – je počasi rasel tudi sam. Tako je zdaj v seriji Mk 10 na voljo v inačicah s 140 ali 160 mm hoda.
Vert!
Pod zadnjico mi je prišla verzija z več hoda in to v konfiguraciji, kot jo uporabljajo Vert riderji. Vilica Fox 36 Talas s 180 mm hoda, obročniki z obroči Stan’s NoTubes ZTR Flow in pesti Tune, gume Schwalbe Hans Dampf, komponente Shimano XTR in SRAM X.0 ter obvezna hišna železnina Syntace (z Litevillom sta sestrski znamki). Ob odsotnosti sicer dobrodošle potopne sedežne opore (pot za napeljavo je pripravljena) je zverina tehtala pičlih 12,8 kilograma!
Ker sem izpusti nekaj generacij tristoenke, je bilo novosti na črni mrcini (Litevilla ti po želji pobarvajo v eno ali več od 160 barv z lestvice RAL, vseeno pa sta priljubljeni polirana in črno eloksirana verzija) zame veliko. Nekoliko drugačne velikosti okvirjev – kljub temu, da so se okvirji podaljšali, mi je bila velikost M kratka, daljše opore pa na takšno kolo vendarle ne bi natikal. Bistveno spremenjena geometrija z bolj strmo sedežno cevjo in bolj položno krmilno. Celo v vsako smer stopinjo bolj kot prejšnja serija. Poleg večjega hoda še zaradi prestavitve zgibov dosti bolj aktivno zadnje vzmetenje. In nenazadnje vodilo verige Syntace.
Po dolgem času sem kolesaril s ploskimi pedali in ob tem pogumno brez ščitnikov. Vert tristoenki to bolj pristoji. Začuda se ni končalo s krvavimi nogavicami.
Akcija
Zaradi teže, kotov in ob možnosti krajšanja vilice se kolo vzpenja kot turno. Da ne pretiravam s superlativi in prispodobami, ampak res ni mučno. Vzmetenje se čuti bolj “ef-es-erovsko” kot pri starejših inačicah, zato bo funkcija pro pedal na zadnjem blažilcu pogosteje v uporabi kot doslej. Mimogrede, na tem mestu je na voljo le še prilagojeni Foxov RP23, nekdaj je bil na izbiro tudi blažilec DT.
Navzdol je spuščanje pri raztegnjeni vilici zelo spustaško. Ni čudno, merjenje kota vilice je pokazalo celo malo manj kot 65 stopinj. Proizvajalec za takšno vilico navaja krmilni kot 65,4 stopinje, za 20 mm krajšo pa bolj civiliziranih 66,3 stopinje. Vsekakor številke, ki dajejo samozavest, ko se svet obrne na glavo in ko okolica žvižga mimo. A vodenja pri srednjih hitrostih se je treba privaditi, višine krmila (103 cm) kljub nazvzdol obrnjeni opori in skoraj ravnemu krmilu prav tako.
Ko smo že pri višinah, gonilni ležaj je dirkaško nizko, tudi ob tej vilici le 360 mm od tal. Dobro polaganje zavojev torej, a s ploskimi pedali tudi kakšen udarec v tla.
Vodilo verige Syntace je popolna rešitev. Skromnost z 1 x 10 niti ni potrebna, če 2 x 10 tako lepo deluje. Veriga je popolnoma neslišna, vseskozi zategnjena. Zdi se, da je tudi moč menjalnika Shimano Shadow Plus ob tem vodilu povsem odveč.
Na sploh je 301 v takšni konkfiguraciji navzdol pravi mini spustaš. Geometrija, učinkovito vzmetenje in trdnost, ki ga zadaj poleg že tako precej togega vpetja nihajke zagotavlja še 12-milimetrska os. Še danes bi se dalo s tem kolesom spodobno hitro odbiti kakšno DH dirko, na kakšni šprinterski progi bi bila to celo prednost.
Zaključek
Zakaj danes plačati 2000 evrov za okvir, ki ni karbonski? Vprašajte karbonske skeptike in ljubitelje aluminija. verjetno bodo rekli, da zato, ker ni karbonski, ker je vseeno lahek, lep in uporaben. S težo je 301 konkurenčen tudi karbonu. Okvir z amortizerjem pri preizkušeni velikosti M tehta 2800 gramov.
Zaradi teže in značaja je to zelo jezno in pogumno turno kolo, ali pa enduro kolo, še bolj bi se v teh predalčkih znašlo z dva centimetra krajšo vilico. S 180 mm vilico pa je kos napadanju skozi vsak park in spuščanju po najzahtevnejših spustih.
Kolo je na spustih celo tako prepričljivo, da se zastavlja vprašanje smiselnosti modela 601, čeprav (ob višji teži) zadaj premore 20 mm hoda več.
Liteville 301 Mk 6 iz leta 2008 je ostal pri meni, preživel vrsto tur in celo dirkal tako v maratonu kot v enduru. Tudi če bi se desetka vsaj v takšni različici slabše počutila na maratonu, pa bi bila visoko na seznamu želja, če bi uspel izpolniti svoj trenutni ideal – imeti enega lahkega maratonca in eno brezkompromisno enduro mrcino. Karbona bi bilo dovolj že pri prvem. Verjamem, da se najde še kdo s podobnimi željami.
Cena: 1998,00 evra (okvir, blažilec, os X-12 in objemka sedežne opore)
www.liteville.de
www.mtbstudio.si
