SKP, ki združuje zainteresirane za legalizacijo gorskega kolesarjenja, je objavila stališče združenja.
Slovenska kolesarska pobuda (SKP), ki v skupnih interesih združuje Komisijo za turno kolesarstvo Planinske zveze Slovenije, Kolesarsko zvezo Slovenije, Klub gorskih kolesarjev Volja, Gospodarsko interesno združenje pohodništvo in kolesarjenje, Regionalno razvojno agencijo za Koroško – RRA Koroška d.o.o ter mtb.si, je objavila svoje uradno stališče glede problematike vožnje s kolesi v naravnem okolju.
Stališče SKP
Slovenska kolesarska pobuda si prizadeva omogočiti dovoljeno kolesarjenje po vseh poteh, kolovozih, vlakah in gozdnih cestah, razen na določenih območjih, kjer bi zaradi kolesarjenja prišlo do nezaželenih okoljskih vplivov (npr. erozija tal) ali konfliktov z drugimi uporabniki naravnega okolja (npr. moteča srečanja s pešci). Slovenska kolesarska pobuda si prizadeva tudi za uveljavljanje in širjenje spoštovanja etike gorskega kolesarjenja.
Obrazložitev
Zakonodaja v Sloveniji ni naklonjena gorskemu kolesarstvu, saj prepoveduje vožnjo s kolesom v naravnem okolju. Menimo, da kolesa ne morejo biti izenačena z motornimi vozili. Poleg tega je kolesarjenje ena izmed najbolj trajnostnih oblik športne, rekreacijske in turistične dejavnosti. To velja tudi za gorsko kolesarjenje, ki v največji možni meri izkorišča že obstoječo infrastrukturo (poti, kolovoze, vlake, gozdne ceste). Številne znanstvene in strokovne raziskave v okoljih z dolgoletnim institucionaliziranim varstvom okolja in narave kažejo, da gorsko kolesarjenje nima večjega vpliva na okolje in naravo kot druge primerljive oblike rekreacije, npr. pohodništvo.
Prepričani smo, da je pri vožnji s kolesom treba upoštevati etiko gorskega kolesarjenja. Kolesarjenje, ki te etike zaradi svoje specifičnosti ne more upoštevati (t.i. gravitacijsko kolesarjenje, npr. tekmovalni spust), pa sodi na za to namenjena omejena območja, ki morajo biti označena, in če je potrebno, tudi zavarovana.
Slovenska kolesarska pobuda si zato prizadeva usmeriti tokove uporabnikov naravnega okolja, in sicer tako, da bo naravno okolje s strpno rabo ustrezno dostopno različnim skupinam uporabnikov.
To za gorsko kolesarje pomeni, da bo kolesarjenje dovoljeno po vseh poteh, kolovozih, vlakah in gozdnih cestah. Prepovedi kolesarjenja pa bodo samo na določenih območjih, kjer bi zaradi kolesarjenja prišlo do nezaželenih okoljskih vplivov (npr. erozija tal) ali konfliktov z drugimi uporabniki naravnega okolja (npr. moteča srečanja s pešci). Prepovedi bodo jasno označene na terenu, kot je to v razvitih okoljih v tujini.
Hkrati s tem bo Slovenska kolesarska pobuda širila in uveljavljala spoštovanje etike gorskega kolesarstva.
Prepričani smo, da je tudi v naravnem okolju možno doseči sožitje kolesarjev in pešcev, kot je to primer v urbanem okolju, celo v coni za pešce. Kolesarjem in pešcem je namreč skupno gibanje z lastno močjo, uporabljamo le različne tehnične pripomočke, npr. kolesa, čevlje, palice, dereze …
Bistvo gorskega kolesarjenja je doživljanje narave in posebnosti posameznih okolij v njihovi prvinski obliki. Verjamemo, da bo sistematično razvijanje gorskega kolesarjenja na regionalnem in nacionalnem nivoju pripomoglo h krepitvi zavesti o izjemnosti narave in kvaliteti okolja v Sloveniji ter promociji Slovenije kot trajnostno naravnane turistične destinacije.
