21. avgusta 2016

Napeta moška dirka v olimpijskem krosu je v drugi polovici minila v dvoboju Kulhavy – Schurter.

Ne čisto suha proga v Riu je bila za marsikaterega favorita prevelik zalogaj. Takoj po startu se je izoblikovala majhna skupinica, na koncu pa boj olimpijskega prvaka  ter srebrnega iz Londona 2012 – Jaroslava Kulhavya in Nina Schurterja.

Od starta na polno

Dirka se je začela eksplozivno in že po startnem krogu se je naredila skupina petih. Nino Schurter, Victor Koretzky, Marco Aurelio Fontana, Shlomi Haimy in neverjetni Peter Sagan, ki je startal prav zadnji. Jaroslav Kulhavy je malo zaostajal, a jih je uspel ujeti na odseku, imenovanem Rio Rocks. Opazno je manjkal Julien Absalon, ki je bil na 13. mestu.


Že od starta na nož.

Dramatičen zaplet

Najprej je gumo prebil Sagan, naslednji je bil Fontana in potem še Haimy. Proga, ki je bila po dežju nekoliko blatna in mestoma spolzka, je zahtevala kar nekaj prerezanih gum in številne padce. Padci so se po večini končali le z odrgninami.

V drugem krogu je iz ozadja prišel Luca Braidot in takoj prevzel vodstvo pred Schurterjem. Na dolgem vzponu je Schurter pospešil, nato malo popustil in počakal Braidota. Takrat ju je ujel tudi Kulhavy.

V tretjem krogu je moral Braidot popustiti in za zlato medaljo sta ostala samo še dva, Nino Schurter in Jaroslav Kulhavy. 30 sekund za njima sta se za bron borila Carlos Nicolas Coloma in Maxime Marotte.

Schurter – Kulhavy

Schurter in Kulhavy sta vozila svojo dirko in nenehno pazila, da prednost ne bi padla pod pol minute. Nekajkrat sta se zamenjala v vodstvu, a vseskozi je bilo čutiti, da je Nino močnejši. Ko je v prvi tretjini predzadnjega kroga napadel in se mimo okrepne postaje odpeljal v kornometrskem tempu, Jaroslav ni našel pravega odgovora in je lahko le sledil s približno dvajsetimi sekundami zaostanka. Nino je pospeševal in vseskozi vozil s prednostjo dobrih 40 sekund.

Kulhavy se je sprijaznil z drugim mestom in na koncu je razlika znašala 50 sekund. Schurter je osvojil tako želeno zlato medaljo in si tako zagotovil tris, saj ima že srebro iz Londona 2012 in bron s Pekinga 2008, Kulhavy pa je zlato z Londona dodal še srebro iz Ria.

Boj za tretje mesto

Zanimiv boj je potekal tudi za bron, saj sta podobno kot Schurter in Kulhavy tudi Marotte in Coloma družno narekovala tempo in se izmenjevala na poziciji za zadnjo razpoložljivo odličje. Pri vstopu v zadnji krog je Španec pogledal proti Francozu, se prekrižal in taktično prevzel vajeti v svoje roke. Na klanec sta bila še čisto skupaj, potem pa je Španec proti zadnjemu spustu nekoliko potegnil ter si priboril deset sekund prednosti. Francoz se ni predal in do cilja sta oba vozila na vso moč in še na zadnjem blagem vzponu proti cilju je skušal Marotte nadoknaditi izgubljeno. A se je Španec Coloma le veselil bronastega odličja in tako rešil špansko čast ter po Atenah 2004, ko je bil Jose Antonio Hermida srebrn, moškemu olimpijskemu krosu privozil še drugo olimpijsko odličje.


Naslednji boj titanov bo čez 4 leta v Tokiu.

Dvakratni olimpijski zmagovalec

Julien Absalon ni imel svojega dne. Že v prvih krogih je bil za prvo peterico in njegov zaostanek se je iz kroga v krog le še povečeval. Drugi del dirke je bolj kot ne vozil skupaj z Braidotom (njegov brat je včeraj zmagal na dirki SloXcup v Črnem Vrhu), na koncu pa zaostal tudi za njim in si privozil osmo mesto. Sanje o še tretjem odličju – zlati medalji iz Aten in Pekinga – so splavale po vodi in kot kaže bo veliki Julien Absalon svojo nadvse uspešno gorskokolesarsko kariero zaključil le z osvojitvijo skupnega naslova svetovnega pokala.

Peter Sagan

Startal je kot zadnji, skoraj takoj pridobil 42 mest in vzdrževal tempo vodilnih. Nato pa po dobrih petih kilometrih smola. Defekt in vožnja po prazni gumi do servisne cone. Menjava obročnika, lov za “ubežniki” in na žalost neslavno končana dirka v olimpijskem krosu. Lahko pa zapišemo, da je Sagan vsaj v določenih trenutkih, ko ga je ujela kamera, vozil tehnično zelo na nivoju! Na koncu je moral po že drugem defektu upoštevati pravilo 80% zaostanka v zadnjem krogu in se uvrstil na končno 35. mesto. Ugibati, ali bi prišel do odličja ali ne, je brezpredmetno, je pa vsekakor dokazal, da še ni pozabil voziti gorskega kolesa in je v mladih letih zasluženo osvojil tudi naslov svetovnega prvaka v tej disciplini.


Žal so preluknjani plašči sestavni del tega športa in tokrat je bil med tistimi nesrečniki ravno Peter Sagan.

Vrstni redi 

Foto UCI

Preberi še:
Rio: Zlato gre z Jenny Rissveds na Švedsko

 

Sledite nam