22. novembra 2009

Dobra dva meseca po izidu najnovejšega vodnika po slovenskih stezah (in tudi po kakšni italijanski) avtorja Leona Lebana sem zmogel zložiti tudi svoje mnenje. Najboljši preskus knjige je bila opravljena tura na Matajur sredi oktobra.

Žiga se vzpenja med "testiranjem" vodnika na Matajurju (foto Grega Stopar)

Žiga se vzpenja med “testiranjem” vodnika na Matajurju (foto Grega Stopar)

Dolina Soče, gorskokolesarski vodnik

Dolina Soče, gorskokolesarski vodnik

Dobra dva meseca po izidu najnovejšega vodnika po slovenskih stezah (in tudi po kakšni italijanski) avtorja Leona Lebana sem zmogel zložiti tudi svoje mnenje. Najboljši preskus knjige je bila opravljena tura na Matajur sredi oktobra – reportaža je objavljena v novembrski številki revije Bicikel, kmalu se pojavi tudi v K.R.I. na mtb.si.

 

Oblika vodnika oziroma metodika razvrščanja in ocenjevanja tur ni več kakšna posebna znanost. Opisi tur tudi ne. Uporabniku najprijaznejše oblike so že znane in tukaj so dobro uporabljene. Edina prava novost zadnjih let so sprejemniki za satelitsko navigacijo v vse več žepih. V tem vodniku je ta možnost orientacije podprta s koordinatami vseh križišč tako v knjigi kot na priloženih potovalnih zemljevidih.

Vodnik opisuje 43 kolesarskih tur, po legi razdeljenih v pet skupin. Med njimi si tura na Mangart kljub vsej svoji epski razsežnosti in kamenju na cesti ne zasluži imena “gorskokolesarska”. Štiri so še, ki ne zavijejo z makadama in bodo bajkerski puristi ob njih vihali nosove. A je že prav, da so vse notri, nekomu bodo prišle prav. Ostane nam 38 “tapravih” v trajanju od dobre urice do štirih ur in 20 minut. Oceno časa za razliko od kakšnega drugega vodnika vzemite kar resno, zlasti ker nakazuje le čas kolesarjanja brez vsega, kar pride zraven na daljši turi.

Avtor, najprej T’min’c in šele potem Ljubljančan, je brez dvoma dober poznavalec doline Soče od Mangarta do Kanala. Ljubitelj svojih hribov, ki tu s kolesom križari že dolga leta. Gostje smo tako lahko le veseli, da je svoja odkritja pridno beležil in jih zdaj deli z nami. Bolje bi se nam lahko godilo le še, če bi nas Leon sam (ali kdo od drugih zelo redkih podobnih lokalnih stezosledcev) popeljal na ture.

Da bo med turami – zlasti med variantami spustov – kdo kaj pogrešil, je le krivda zakonodaje, ki se ji je Leban poskušal kar najbolj prilagoditi. Največ draguljev tega konca Slovenije manjka na območju Triglavskega narodnega parka, pa tudi drugod se je izognil kakšnemu odseku, kjer bi povečan kolesarski promet lahko komurkoli povzročil kaj slabe volje. Leban je namreč kar nekaj časa porabil za usklajevanje predlaganih tur s TNP, Zavodom za gozdove, Planinsko zvezo Slovenije in drugimi. A daleč od tega, da bi se izognil vsemu, kar je v nasprotju z Uredbo, tudi na objavljenih fotografijah je hrabro pokazal nekaj tega. Zato pa si v uvodu nekako umije roke s priporočilom, naj odseke, kjer je vožnja s kolesom prepovedana, do nadaljnjega (do spremembe zakonodaje) prehodimo ob kolesu. Ali med vrsticami: gorski kolesarji, obnašajmo se odgovorno in morda kdaj tu ne bomo ilegalci.

Za turo v dolini Soče Ljubljančan z vožnjo tja in nazaj porabi ves dan. Štajerc se tja za en dan sploh ne spravi. Ni ravno pri roki, zato se splača iti na tisti konec vsaj na podaljšan vikend in nabrati šopek (avan)tur hkrati. Tudi zato imajo ture v Posočju za nas z drugih koncev dežele poseben status težje dosegljivih, kar privlačnost tudi povečuje. Pa še nekaj informacij o nastanitvi na koncu vodnika nam lahko pride prav.

Sam si bom za naslednjo turo izdelal mehak prozoren PVC žepek za nošenje potovalnega zemljevida. Iztrgaš ga iz knjižice, s svojimi 11 krat 18,5 centimetri pa je ravno še malce velik za v žep. Nekako za v hrbtni žep dresa (kar pa ni združljivo z nahrbtniki, ki jih radi nosimo na konkretnih turah) ali za v stranski “kargo” žep mahedrač. Sam sem se na Matajur odpravil s takimi brez stranskega žepa, prepognjeni zemljevid tlačil v žep in ga vlekel iz njega, ga navlažil in za kratek čas celo izgubil, tako da je že skoraj za v kobariški muzej. Najboljša rešitev, kar si jih lahko izmislim za turo s 16 križišči oziroma odcepi, je PVC žepek in “tovorne” hlače.

V pripravi je angleška verzija vodnika, ki naj bi izšla spomladi. To bo sploh prvi prevod slovenskega mtb vodnika v angleški jezik. Ob tej priložnosti avtor in založba razpisujeta tudi natečaj za najboljše fotografije s tur v vodniku. Več o razpisu >>

Pa sem še pravočasno objavil za decembrsko nakupovanje daril! Priročno darilo, če želite, da vas kdo cele dni, vikende ali dopust vodi po dolini Soče. Ali pa če se želite koga znebiti za cele dni, vikende, dopust …

Vodnik je za 29,90 evra naprodaj v spletni trgovini Sidarte in knjigarnah.

Povezave:

www.sidarta.si/kolesarjenje/dolina-soce.html

www.mountminbike.com

tabla.mtb.si/viewtopic.php

Sledite nam