Pumpaj Slo Velenje
Ride Loose Riders Wheelbase Freestyle Giant Ciklo Centar
28. aprila 2020

Zapis Atila Armentana, načelnika Komisije za turno kolesarstvo pri Planinski zvezi Slovenije, za lažje sobivanje v naravi. Tudi zato, ker je te dni na poteh veliko novih kolesarjev.

Naš šport je iz leta v leto bolj priljubljen, a vendarle nihče ni mogel pričakovati scenarija, kot ga doživljamo v teh tednih – da bo na poteh v naravi zaradi neke zdravstvene situacije še toliko več kolesarjev. Tudi to je vzpodbudilo Atila Armentana, načelnika Komisije za turno kolesarstvo pri Planinski zvezi Slovenije, da je zapisal spodnje besede z univerzalnimi smernicami za vse, ki se s kolesi gibamo po naravi, pa če se imamo za planince na kolesih ali ne.

Dragi planinci na kolesu,

želel bi vam sporočiti spodbudne novice v tem zapletenem času, vendar me je k pisanju spodbudila trenutna, med drugim tudi žalostna situacija v turnem kolesarstvu.

Pretresli sta me novici o nesrečah, v katerih sta bila udeležena turna (‘gorska’ po navedbah medijev) kolesarja. Ena od obeh nesreč se je končala tragično, v drugi se je kolesar hudo poškodoval. Uradni vzroki nesreč zvenijo suhoparno, vsi pa vemo, da:

– se lahko nezgoda zgodi še tako previdnemu kolesarju,

– je za neugoden razplet situacije potreben le trenutek nepozornosti,

– se nezgode zgodijo, ko jih najmanj pričakujemo, oziroma, ko se počutimo najbolj varno.

Tudi sam se v tem času v območju moje občine podam s kolesom po domačih, znanih poteh. Saj poznate občutek, ko te dve uri na kolesu osrečita bolj, kot sto jurjev pufa brez obresti, kot so rekli včasih. Kolikor turnih kolesarjev sem srečal v času, ko smo doma, delamo od doma ali smo na bolj ali manj prostovoljnem dopustu, jih nisem v celem lanskem letu skupaj. Kar me je po eni strani razveselilo, po drugi pa zaskrbelo. Kot turno kolesarski vodnik sem videl, da je velika večina teh kolesarjev sicer zelo navdušena in motivirana, vendar ne poznajo oziroma ne upoštevajo osnovnih pravil varne vožnje po makadamu in gozdnih prometnicah. Pomanjkljiva oprema (brez čelade in kolesarskih rokavic), vožnja navzdol, sedeč na sedežu, ki je ostal dvignjen enako kot na vzponu, namesto stoje na pedalih, ter zaviranje z blokirano zadnjo zavoro so bile najbolj pogoste napake, ki sem jih opazil. Prav tako se mi je zdela hitrost štiričlanske družine pri spustu, ki sem jo srečal, precej visoka glede na pravilo prilagoditve hitrosti, ki omogoča varno pravočasno zaustavitev.

Ker je eno od poslanstev Komisije za turno kolesarstvo razvoj pravilnega in varnega turnega kolesarstva, smo turno kolesarski vodniki kot usposobljeni strokovni delavci PZS etično zavezani, da prenašamo svoje znanje in izkušnje na manj izkušene kolesarje. To lahko storimo tudi v kratkem prijateljskem razgovoru, ko se srečamo z ostalimi kolesarji in malo pokramljamo. Le en majhen nasvet lahko veliko spremeni. Vsem priložnostnim planincem na kolesu svetujem, da se na kolesarske izlete podajo primerno opremeljeni in informirani o osnovnih pravilih vožnje s kolesom po neasfaltiranih cestah in poteh. Ko se bomo spet lahko družili, bodo večji turno kolesarski odseki pri planinskih društvih zopet organizirali šole turnega kolesarstva in seminarje tehnike vožnje. Vsem rekreativnim turnim kolesarjem – planincem na kolesu toplo svetujem, da se udeležite teh šol ali seminarjev, ker je pravilna vožnja tudi bolj varna in zabavna.

Druga peripetija se je zgodila v bližini Kranja, kjer je nekaj zagnanih mladeničev na novo uredilo tri poti za kolesarjenje (traile, kot je širše poznana privzeta tujka). Poti so bile urejene s soglasjem lastnikov in seznanitvijo območnega urada Zavoda za gozdove, ki se je z ureditvijo strinjal. Torej, po črki zakona. Do tu vse lepo in prav. Problem je nastal ob uporabi teh poti. Naval kolesarjev na nove poti je bil v zadnjih dneh nepričakovano velik. Eden od lastnikov parcel, kjer potekajo poti, je v bližini ene teh poti v prejšnjih dneh pospravljal veje, ki so ostale od sanitarne sečnje zaradi lubadarja. Medtem je po tej poti pripeljal kolesar, ki je s svojim načinom vožnje zmotil lastnika, zato ga je le ta poklical, da se je kolesar ustavil. Po informacijah, ki jih imam od dveh posredno vpletenih oseb, sta si izrekla nekaj gorkih. Lastnik gozda je menda celo prijel krmilo kolesa. Konflikt je povzročil lastnikovo vznemirjenje do te mere, da je zahteval takojšnje zaprtje poti, ki tečejo preko njegove parcele. To se je tudi zgodilo, saj so fantje, ki so vse skupaj organizirali, odgovorni, zato se zavedajo pomembnosti dobrih odnosov in pravilnega načina dela. Sicer je zaprtje poti povzročilo nekaj neodobravanja s strani kolesarjev, ki so predvsem konzumenti, vendar je pri tem ostalo.

Srž sporočila tega dogodka je, da stvari, v katerih uživamo, oziroma jih uporabljamo, niso samoumevne. Nekdo pred nami je vzpostavil pogoje, da se lahko zabavamo. In zabavamo se lahko le pod določenimi pogoji. Zato se moramo v primeru kolesarjenja po trailih ali po gozdnih poteh in cestah zavedati, da je osnova za zabavno in varno kolesarjenje naš odnos. Naš odnos do sebe, do okolja, kjer se gibamo in odnos do ostalih nekolesarjev, s katerimi se srečujemo na tak ali drugačen način. Kakšni bodo ti odnosi, je stvar odločitve vsakega posameznika, ki se zrcali v naši resničnosti. Naj bo to pozitiven odgovor na vsako od naslednjih treh vprašanj:

– Ali sem pred, med in po turi zadovoljen, ker sem jo odpeljal dobro in predvsem prav, torej v skladu z 10 pravili turnega kolesarstva? To je Odnos do sebe.

– Ali sem turo odpeljal ‘brez sledi’ na poti? To je Odnos do okolja.

– Ali sem bil do vseh, ki sem jih srečal na turi, prijazen (sem jih opazil, pozdravil in kot kolesar dal pohodnikom prednost)? To je Odnos do drugih.

Če vsi kolesarji na vsa tri vprašanja odgovorimo pozitivno, potem imamo v Sloveniji veliko možnosti, da bomo dosegli tudi formalno sprejetost družbe, katere člani smo. Dokler se bodo dogajale situacije, ko bo samo eden od odgovorov na ta tri vprašanja kogar koli od nas negativen, potem je vse delo motiviranih, veščih in pridnih posameznikov turno kolesarske skupnosti zaman. V tem primeru kot načelnik Komisije za turno kolesarstvo nimam odgovora. Ostane mi le dober odnos do sebe, okolja in vsakogar, ki ga srečam na mojih poteh. In vsi, ki s tem nimamo težav, bomo začeli znova ali pač nadaljevali začeto.

Želim vam varno, pravilno in veselo turno kolesarstvo!

Atila Armentano

Načelnik Komisije za turno kolesarstvo pri Planinski zvezi Slovenije

Turno kolesarstvo – varno in strpno

10 priporočil Združenja planinskih organizacij alpskega loka (CAA)

1. Kolesarimo zdravi.

2. Izlet skrbno načrtujemo.

3. Kolesarimo samo po ustreznih dovoljenih poteh.

4. Kolo pred izletom vedno preverimo, da je brezhibno.

5. S sabo imamo vse, kar potrebujemo na izletu.

6. Kolesarimo z zaščitno opremo (čelada, rokavice, pri spustih ščitniki).

7. Pešci imajo vedno prednost.

8. Hitrost vožnje prilagodimo svojemu znanju, terenu in okoliščinam.

9. Za seboj ne puščamo nikakršnih sledi.

10. Pomislimo na živali, vozimo tiho in obzirno.

Fotografija je iz Atilovega osebnega arhiva

Ride Loose Riders Wheelbase Freestyle Giant Ciklo Centar
Sledite nam