13. februarja 2012

Blaža Klemenčič ta konec tedna na Cipru začenja z branitvijo lanske zmage v pokalu Sunshine. Nato pa v Južno Afriko in naprej. Pintarič o triperesni deteljici, ki je ni, o olimpijski progi, odnosu odbora in tudi o treningu spustašev.

V letošnji zimi smo že kar nekaj pisali o Tanji Žakelj in Nini Homovec. Tanji je Kolesarska zveza podelila naslov kolesarke leta, nato sta obe z Nino zamenjali ekipo, pa tudi z nastopi sta že začeli.

Zimo mirneje preživlja Blaža Klemenčič. Trenira, tudi na toplem je preživela kar nekaj časa, in komaj čaka na prve preizkušnje. V dobri stari ekipi Felt Ötztal X-Bionic, lani tretji najboljši vzdržljivostni MTB ekipi UCI, in s skoraj povsem enakim kolesom kot lani. Ob njej je seveda tudi njen partner, trener in vodja ekipe Robert Pintarič, sicer tudi reprezentančni selektor.

Nekaj dni pred odhodom na Ciper, kjer bo Blaža branila svojo skupno zmago serije Sunshine (dva krosa in ena tridnevna etapna dirka v treh zaporednih vikendih), sta za mtb.si odgovorila na nekaj vprašanj.

Ta vikend se za oba začenja olimpijska sezona, kako sta preživela zimo?
RP: “V sredo greva na pot, od prihoda z Lanzarota bova doma deset dni, že prej sva bila na Fuerteventuri in v decembru na Gran Canarii. Neugodno vreme ni ovira, pomeni le večje stroške treninga. Doma Blaža trenira na trenažerju in v fitnesu. V treningu smo že predaleč za kakšno kombiniranje s tekom na smučeh in čim podobnim.”
BK: “Meni je na valjarjih čisto fajn. Sicer bi raje kolesarila zunaj, a mi ni hudo, kot je marsikomu. Že s Kanarov sem prišla z angino, tam sem počivala teden dni, tako da sem nekaj malega izgubila. Upam, da bo na Cipru topleje. Ko sva bila leta 2007 prvič tam, je bilo hladno, lani pa prav prijetno.”

Se je zimski trening kaj razlikoval od prejšnjih zim?
RP: “Doma nas je vreme prisililo v prilagajanje treninga, a tako je bilo za vse. Morda so bili glede tega na boljšem Američani. Lansko sezono smo končali sredi oktobra s preskusom proge za letošnje SP, letos pa se svetovni pokal začne že mesec prej kot sicer.”

Blaža, te že kaj vleče na štart?
BK: “Zdaj pa že kar. Saj sem na Lanzarotu štartala v prvi etapi etapne dirke, že bolna, pa ni šlo. Za Ciper sem motivirana, poznam trase, vem kaj me čaka.”

Kakšen je vajin spored nastopov?
RP: “Trije vikendi na Cipru, potem za štiri dni domov in naprej v Južno Afriko na začetek svetovnega pokala. Pa dva dni doma in nastop na Maremma Cupu v Toskani, potem v Nallesu … Ekipo bomo velikokrat delili na dva dela, pokrivati moramo več dirk hkrati. Pred svetovnim pokalom v Houffalizu en prost vikend, iz Belgije pa na preizkus olimpijske proge v London, nato k našim pokroviteljem v Ötztal na dirko kategorije HC, pa teden dni pozneje še en HC v Heubachu v Nemčiji. Na prvi majski vikend na kros C1 v Gradec ali pa morda prost vikend, potem sta tu že svetovna pokala Nove Mesto in La Bresse …”
BK: “Zdaj sem že dve sezoni zapored zafrknila prvo dirko svetovnega pokala, čas je za dober začetek. V Afriki so spremenili progo, vzponi so krajši. Po slikah si že nekako predstavljam olimpijsko progo v Angliji. Poznam tudi progo svetovnega prvenstva v Saalfeldnu. Ne poznam pa prog obeh svetovnih pokalov v Franciji.”

Robert, ti olimpijsko progo že poznaš?
RP: “Videl sem jo novembra lani z delegacijo slovenskega olimpijskega odbora. Na progi je vse umetno, pripeljali so skale … Je zelo razgibana, edina ravnina je 100 m ciljne ravnine ter ravnina ob dvojni okrepni postaji. Dirka bo hitra in težka. Proga je izpostavljena, lahko bi se zgodilo, da bi bilo zelo vetrovno. Za močnega kolesarja je dovolj prostora za prehitevanje, kjer so singli, pa so podvojeni in imaš možnost izbire.”

Kako si zadovoljen z domačimi olimpijskimi kvalifikacijskimi kriteriji kot selektor in kako kot Blažin trener?
RP: “Kriteriji so v redu, nisem pa zadovoljen z mlačnim odnosom OGK in vodstva KZS – nihče se noče zavedati, da imamo dve top 10 tekmovalki na svetu v olimpijski disciplini. Pojem triperesne deteljice je prav tako malo posiljen, saj je za Blažo in Tanjo velika luknja v rezultatih. Olimpijske finančne pomoči odbora za lansko leto – 6000 evrov naj bi razdelili med tri dekleta na osnovi doseženih točk v letu 2011 – še niso podelili. Dekleta pa že dirkajo za ohranjanje visoke olimpijske kvote in to le še tri mesece, do 20. maja. Odgovor KZS je ‘Ni panike’ …
Tudi nekaj mojih lanskih stroškov še ni pokritih. Za letošnji skupen trening deklet na olimpijski progi se moram znajti sam. To je sprenevedanje zveze, gre za dve kolesarki iz prve deseterice na svetu, ki s svojo kategorizacijo tudi prinašata državna namenska sredstva Kolesarski zvezi.”

Kaj je novega v ekipi Felt Ötztal X-Bionic, ki jo vodiš?
RP: “V ekipi sta le še dve dekleti, Blaža in Nemka Adelheid Morath, z nami ni več Francozinje Sabrine Enaux. Imamo dve dekleti in štiri moške, lahko pa se zgodi, da bomo imeli pet olimpijcev.”

Kaj novega pri opremi?
BK: “Le čelade in očala smo zamenjali, kolo je skoraj povsem enako kot lani, le okvir je črn namesto oranžen, tako da se mi ni treba na nič privajati.”

Robert, po novem treniraš tudi dva spustaša, Nejca Rutarja in Žigo Pandurja iz ekipe Unior Tools Team.
RP: “Zelo sem zadovoljen z njima, redno se mi javljata s komentarji o opravljenih treningih. Spremenila sta mojo predstavo o downhillerjih. Lani sem gledal tekmovalce, v kakšnem stanju so prihajali v cilj. Naše sem poslušal v Champeryju in videl, da rabijo premik naprej. Ko si na dirki zakislen, si negotov in že podzavestno izgubljaš v primerjavi z nekom, ki je telesno bolje pripravljen. Naši so imeli tu rezervo. Od treninga je odvisno, koliko se lahko na progi pripraviš na šprinterske odseke.”

Avtor uvodne fotografije je Armin M. Küstenbrück.

Sledite nam