Zmagovalca svetovnega prvenstva v gorskokolesarskem maratonu s štartom in ciljem v kraju Stattegg severno od Gradca na avstrijskem Štajerskem sta Nemka Sabine Spitz in Belgijec Roel Paulissen.
Zmagovalca svetovnega prvenstva v gorskokolesarskem maratonu s štartom in ciljem v kraju Stattegg severno od Gradca na avstrijskem Štajerskem sta Nemka Sabine Spitz in Belgijec Roel Paulissen. Pri ženskah je srebro osvojila Esther Süss in bron Petra Henzi, obe sta Švicarki, pri moških pa srebro v navdušenje gostiteljev Avstrijec Alban Lakata, bron pa Švicar Christoph Sauser. Homovčeva 32., Mugerli 51., Kukovec 4. na EP v kategoriji master 1.
 
Tudi v maratonu včasih odločajo le sekunde, Sabine Spitz je le za nekaj metrov prehitela Esther Süss
; vse foto Grega Stopar
Roel Paulissen in Aleksej Medvedev skozi gostilno na vrhu enega izmed prelazov; žejnih in lačnih Avstrijcev dirka ni preveč vznemerjala, le kuhar se je besno drl na vsakega, ki je preko proge tekel do žara
Po olimpijskem zlatu je Sabine Spitz danes osvojila še naslov svetovne prvakinje v krosu, na odru sta ji družbo delali Esther Süss in Petra Henzi (prvakinja v maratonu iz leta 2007)
Roel Paulissen je ubranil naslov svetovnega prvaka, s srebrom je malce presenetil Alban Lakata, tretji Christoph Sauser pa se je kot vedno kremžil
Matej Mugerli lovi Nemca Tanna … 51. mesto je dober rezultat za prvi pravi maraton
Nejc Černilogar se je pred prihodom v cilj še enkrat ulegel po tleh
Defekt zadnjega plašča je Lenarta Noča spravil v slabo voljo
Največ smo pričakovali od Blaže Klemenčič, ki je dobro začela, nato pa zaradi težav z želodcem odstopila
Nina Homovec letos ni v vrhunski formi, a dirko je vendarle končala s spodobno uvrstitvijo
Nov obraz v reprezentančnem dresu – Natalija Anderluh
|
Od šestih slovenskih predstavnikov, treh pri ženskah in treh pri moških, sta se najbolje odrezala Nina Homovec na 36. in Matej Mugerli na 51. mestu. Največ je bilo seveda pričakovati od maratonsko prekaljene Blaže Klemenčič, ki ima v domači zbirki že eno srebro in en bron s SP v tej vzdržljivostni disciplini, tudi letošnje prvenstvo pa je po besedah trenerja pričakala dobro pripravljena. Blaža je začela odlično in v prvem delu dirke kolesarila v vodilni skupinici, nato pa naenkrat začela izgubljati mesta, dokler ni naposled v drugi polovici dirke odstopila, ko je bila okoli 15. mesta.
“Od štarta sem se res počutila odlično. Uživala sem gele in popila veliko tekočine, a me je začelo stiskati v trebuhu, kot da želodec ne bi absorbiral tekočine. V nogah nisem imela več moči in upoštevala sem nasvet trenerja, naj se ne uničim za svetovno prvenstvo v krosu čez dva tedna, zato sem odstopila. Podobno se mi je primerilo že na evropskem prvenstvu v krosu pred dvema letoma, pa nismo našli vzroka. Letos res nimam sreče, vedno je kaj narobe. Šlo mi je res dobro, tudi na spustih, kjer sem v zadnjem času zelo napredovala, kolo je delalo kot pesem …” je po slabem dnevu povedala Blaža.
Po včerajšnjem dežju so bili deli proge še mokri in drseči, blata pa je bilo nekaj le na odsekih, saj je večji del trase dobro “popil” dež. Časi najhitrejšh tako niso za ostali za izračuni prirediteljev. Uspelo jim je celo, da so najhitrejši moški in ženske, ki so štartali s 15-minutnim zamikom in so imeli različno dolgi trasi (razlika je znašala 20 km), prišli v cilj skoraj hkrati.
Pri damah so vso dirko ritem dajale Švicarke z lansko evropsko prvakinjo Esther Süss na čelu. A jih je proti koncu polovila nemška nevarnost iz ozadja: olimpijska in svetovna prvakinja v krosu Sabine Spitz je v cilj prišla le nekaj metrov pred Süssovo. 37-letna Spitzova ima zdaj zbirko vseh “enodnevnih” naslovov v gorskem kolesarstvu, pozabiti bo verjetno morala le na skupno krono svetovnega pokala.
Razgibana je bila tudi moška dirka, čeprav je v prvem izredno strmem vzponu po štartu povedel branilec naslova, 33-letni Paulissen. A kot klop se ga je držal sedem let mlajši Rus Aleksej Medvedev. Oziroma kot se je izkazalo v cilju – Belgijec je moral dajati vse od sebe, da je lahko odgovarjal na tempo Rusa. Za njuna hrbtoma se je dogajalo marsikaj. Kolajno so vohali Kolombijec Leonardo Paez, pa Nemec Wolfram Kurschat, Britanec Oli Beckingsale, Italijan Dario Cioni … Pa se je na koncu obrnilo drugače. Iz ozadja se je prebijal “lokalni matador” Lakata (ne čisto lokalni, saj je najboljši avstrijski specialist za maraton doma v Lienzu na Vzhodnem Tirolskem), ki je bil po tehničnih težavah po približno prvi tretjini šele okoli 15. mesta, v zadnjem vzponu pa že za petama vodilnima! Vmes je prehitel tudi lanskega podprvaka Sauserja, ki je prav tako pridobival mesta, le z malce manj spektakularnim tempom.
Dirka se je odločila kilometer pod vrhom zadnjega vzpona na Schöckl, ki je pred šestimi leti gostil evropsko prvenstvo v spustu. “Za naslov se moram pravzaprav zahvaliti Rusu,” je bil 20 minut pozneje v cilju skromen Paulissen. “Od štarta je dajal ritem. Kolesaril sem povsem na meji, da sem ga držal. Res je bil močan, tako prepričljivo je vrtel pedala. Proti koncu zadnjega vzpona pa je rekel, da ne more več …” je še povedal Paulissen, ki upa tudi na dober dosežek na krosu na SP v Avstraliji. “V tem kratkem času bi se rad dobro spočil in potem še opravil nekaj treninga za posebnosti krosa. Po težkih kanadskih dirkah svetovnega pokala sem imel nekaj težav s hrbtom, zdaj je bolje.”
Belgijski as je danes nastopal s še olajšanim Cannnondalovim Scalpelom, ki tehta le 8,6 kilograma.
Nekaj tisoč glavo množico v cilju je navdušil podatek, da je Lakata drugi na Schöcklu in je najverjetneje na poti do srebrne kolajne. Kdo ve, ob tem norem tempu celo do zlate!? Naposled je bil v cilju 51 sekund za Paulissenom, majhna razlika po 104 kilometrih in skoraj 4000 višinskih metrih dirkanja na vso moč. Z nekaj večjim zaostankom je bil v cilju kot tretji Sauser. Drugače od lanskega razpleta, ko sta na Južnem Tirolskem prav s Paulissenom poskrbela za najbolj dramatičen razplet v zgodovini SP v maratonu – med prerivanjem v ciljnem šprintu sta padla nekaj metrov pred ciljno črto in sodniki so zmago dodelili Belgijcu.
Vrnimo se k slovenskim reprezentantom, najprej k preostalima dvema reprezentantkama. Nina Homovec je šla v preizkušnjo brez posebnih ciljev, pravzaprav je bil to njen prvi konkreten maraton z razdaljo več kot 70 km. “Preživela sem! Najtežje mi je bilo v res dolgih vzponih, tudi v zadnjem spustu sem se namučila,” je povedala v cilju.
Podobno brez pričakovanj je bila Natalija Anderluh: “Dobro je šlo, niti nisem tako utrujena, pravzaprav me je za konec najbolj utrudil zadnji spust. To je bil tudi moj prvi maraton v blatu in sem kar zadovoljna.”
Matej Mugerli je bil v cilju umirjen in zmerno zadovoljen: “Je kar šlo, na klanec do daske, v svojem tempu, navzdol pa sem bil tu počasen, na mokri podlagi še nisem tako doma kot na suhi. Od štarta je šlo na vse, selekcija se je naredila že na prvem vzponu, razlike so se potem le še povečevale. Maraton je res malo bolj podoben dirkanju na cesti kot olimpijski kros, a tudi tu so pomembne izkušnje, ki jih še nimam.” Na vprašanje, če se že veseli naslednjega 100-kilometrskega maratona, pa se je le zasmejal in si zaželel malo počitka.
Kot vedno je bil nasmejan tudi mladi Nejc Černilogar, ki ga je prišla vzpodbujat sama predsednica Kolesarske zveze Slovenije, znana tudi kot mami: “Prvič sem dirkal več kot štiri ure. Tako mi je šlo prve tri ure odlično, potem pa se je ustavilo in pulza nisem več spravil nad 162 utripov na minuto.”
Pravo nasprotje izkušenega Primorca in mladega Gorenjca je bil v cilju tretji Slovenec Lenart Noč. Pred štartom je bil živčen, čeprav je dejal, da se boji le prvega vzpona, kjer bi rad obdržal stik z najboljšimi. A pravo kalvarijo je doživel pozneje po defektu, ko se je vnedogled trudil sneti plašč. S skoraj uro zaostanka je v cilju iz sebe spravil le: “Brez veze …” Šele pozneje je povedal, kako je s popravilom izgubil celih 25 minut namesto običajnih dveh, uspelo mu je šele, ko mu je na pomoč priskočil Černi. Pa ravno mu je začelo iti, ko se je zapeljal po obroču … S pol urice zaostanka za zmagovalcem pa bi že dosegel svoj cilj.
Takoj za svojimi nasledniki so se na progo pognali veterani in veteranke za naslove evropskih prvakov. Pred številnimi člani je končal absolutni zmagovalec, domačin Erwin Dietrich. Odlično so se odrezali Slovenci, najbolje mladi veteran Tit Kukovec (KK Ravne) s 4. mestom v kategoriji master 1 in 16. v absolutni veteranski konkurenci. “Eeh, kdo je rekel, da so ti spusti težki,” pa je bil Titov komentar v cilju.
Vrstni redi
SP članice (84 km)
1. Sabine Spitz (Nem) 4;24:15
2. Esther Süss (Švi) +0:01
3. Petra Henzi (Švi) +2:51
4. Erika Dicht (Švi) +4:33
5. Elisabeth Brandau (Nem) +10:30
6. Pia Sundstedt (Fin) +13:09
7. Monique Sawicki (ZDA) +17:14
8. Milena Landtwing (Švi) +20:36
9. Michela Benzoni (Ita) +20:43
10. Sally Bigham (VB) +24:47
…
36. Nina Homovec (Slo) +56:55
40. Natalija Anderluh (Slo) +1;14:50
SP člani (104 km)
1. Roel Paulissen (Bel) 4;34:36
2. Alban Lakata (Avt) +0:51
3. Christoph Sauser (Švi) +4:39
4. Christop Soukup (Avt) +5:54
5. Wolfram Kurschat (Nem) +6:06
6. Aleksej Medvedev (Rus) +7:13
7. Dario David Cioni (Ita) +8:49
8. Kevin Evans (JAR) +9:03
9. Lukas Buchli (Švi) +9:34
10. Hector Leonardo Paez Leon (Kol) +10:21
…
51. Matej Mugerli (Slo) +42:23
70. Nejc Černilogar (Slo) +55:40
75. Lenart Noč (Slo) +57:58
EP masters – moški absolutno (104 km)
1. Erwin Dietrich (Avt, M4) 5;27:07
2. Markus Stock (Avt, M3) +5:52
3. Arno Pichler (Avt, M3) +5:57
4. Peter Hasenfratz (Mad, M1) +7:12
5. Richard Zinthauer (Avt, M2) +7:26
…
16. Tit Kukovec (Slo, KK Ravne, M1) +24:03
29. Emil Makan (Slo, MTB Koroška, M1) +38:03
58. Primož Lindič (Slo, MTB Koroška, M1) +1;14:16
64. Rok Kolar (Slo, Enduro Mulisha, M5) +1;19:21
Stattegg, 18:15, tekmovalci še vedno prihajajo v cilj. Vse vrstne rede najdete tukaj >>
Povezave:
