Nekaj razmišljanj ob poplavi tabel, ki prepovedujejo kolesarjenje tam, kjer to tako ali tako že prepovedano. Potreba ali zaostrovanje? Debata na Tabli, mnenja in pravilnik.
Z letošnjo pomladjo so na številnih planinskih poteh po deželi splošne prepovedi (ne govorimo o tujini) poleg zelenja pognale tudi table s prečrtanimi kolesarji. Za vse, ki morda še ne vedo, da je kolesarjenje izven cest v Sloveniji tako ali tako povsod prepovedano. Je postavljanje tabel potrebno? Ali samo priliva olja na ogenj (sicer redkim) sporom na stezicah? Verjeti je, da bomo kolesarji zdaj na teh poteh večkrat deležni kakšne pikre, saj smo se zavestno zapeljali mimo table, ki nam to prepoveduje. Tabla pa bo na prepoved spomnila še kakšnega pešca, ki o tem doslej niti ni razmišljal.
Zakaj tabla izrecno prepoveduje le kolesarjenje, če pa je tam prepovedana tudi vožnja z vozili na motorni pogon, morda tudi ježa?
Označevanje poti, kjer je dvonamenska raba dovoljena, in po potrebi dodatno označevanje tistih, kjer je kolesarjenje prepovedano, določa podzakonski akt, pravilnik, ki se naslanja na Zakon o planinskih poteh. Table, ki jih srečujemo na poteh, s tem pravilnikom največkrat nimajo nobene zveze, ali pa niso pravilno nameščene.
Izvleček iz pravilnika o označevanju objavljamo na dnu tega prispevka.
O vsem tem in še čem se je razplamtela burna debata na Tabli. Na Tabli o tablah.
Za mnenje smo vprašali nekaj pristojnih s kolesarske strani.
Jože Rovan, načelnik komisije za turno kolesarstvo Planinske zveze Slovenije
Zdi se, da so pohodniki, predvsem pa markacisti, sedaj dokončno spoznali, da kolesarji na planinskih poteh nismo muha enodnevnica. Menim, da je večina tudi pripravljena na strpen dialog in iskanje za obe strani sprejemljivih rešitev, kar se odraža tudi v Merilih za odpiranje dvonamenskih poti, ki so bila sprejeta na zadnji seji Upravnega odbora PZS in ki bodo v kratkem objavljena. Ne pričakujte preveč in že jutri, pa vendar gredo stvari v pravo smer.
V zadnjem času opažamo vse več tabel, ki prepovedujejo uporabo planinskih poti za kolesarjenje. Nameščanje takšnih tabel pravzaprav ni potrebno, saj so v skladu z veljavno zakonodajo vse planinske steze za kolesarjenje zaprte, dovoljenje za vožnjo po širokih planinskih poteh, namenjenih dvoslednim vozilom pa ni v pristojnosti planinskih društev. Pa vendar, tabel je vse več, nekatere so res potrebne, saj so erozijski procesi, pospešeni z visoko frekvenco tako pohodnikov in kolesarjev, načeli planinske poti, druge pa so nepotrebne, saj pota izpolnjujejo kriterije PZS za dvonamenske poti. Formalno pravno pa markacistom, ko gre za planinske steze ni mogoče ničesar očitati, saj imajo za to pravno podlago v Zakonu o planinskih poteh.
Zakon o planinskih poteh določa določa obliko in dimenzijo tabel za dovoljeno oz. prepovedano dvonamensko rabo poti (torej za kolesarjenje) in predpisuje, da morajo biti nameščene na drogovih pod usmerjevalnimi tablami. Oblika tabel kot tudi način namestitve v praksi pogosto ne sledi zakonu, pa vendar, namen je jasen, zato v tem primeru nima nobenega smisla iskati dlake v jajcu.
Kaj storiti v primeru, ko opazimo takšno tablo? Če je tabla na gozdni cesti ali še širši prometnici, nima zakonske podlage za uvajanje prepovedi in je zato njena vsebina brezpredmetna. Če je na vlaki ali kakšni drugi ozki poti, grajeni za vožnjo, se moramo ravnati po določilih ustreznih zakonov, v tem primeru ne veljajo določila Zakona o planinskih poteh. Če je na markirani stezi, ima zapora pravno veljavo.
Nameščanje tabel, upravičeno ali neupravičeno, opozarja pohodnike na to, da kolesarji pogosto kršimo veljavno zakonodajo o vožnji z vozili po poteh v naravnem okolju. Tudi tisti pohodniki, ki do sedaj temu niso posvečali pozornosti, so opozorjeni. Takšne table zato hote ali nehote vsaj kratkoročno prispevajo k zaostritvi razmer na terenu. Po drugi strani pa dajo ljudem tudi misliti, planinci nismo ovce, ki slepo sledijo vodniku, smo kritični do zakonskih določil, glas o neživljenjskosti omenjenih predpisov je dosegel številna ušesa. In ne nazadnje, po zadnji anketi PZS dobra tretjina članov PZS vozi gorsko kolo.
Kaj storiti? Pustimo table tam, kjer so, tako tiste, ki so postavljene upravičeno, kot tudi tiste, ki niso. Ne prilivajmo ognja z odstranjevanjem tistih, ki so postavljene v očitnem nasprotju z zakonodajo. Pohodniki si bodo ustvarili sodbo o nas na podlagi naših ravnanj. In v večini primerov ne bo nobenih težav.
Prizadevajmo si za osveščanje javnosti in spremembo zakonodaje, skušajmo se izogniti sporom na terenu.
Peter Zajc, koordinator Slovenske kolesarske pobude
Entuziasti bomo v Sloveniji še kar nekaj časa “outllaws”, na drugi strani zakona. Verjamem v lokalno in regionalno delovanje … treba je grizt na vseh nivojih, tud če ne gre povsod vedno naprej. V tistih okoljih, kjer se bo več delalo, bo več rezultatov. Hkrati je potrebno paziti, da nam zakonodaja na nacionalni ravni ne poslabša še tega, kar je sedaj. Izboljšanja so možna. Preberite si, kako se je obrnilo na avstrijskem Koroškem, kjer gredo na politični in gospodarski ravni v MTB turizem, na polno!
Vladimir Cindro, KGK Volja – Zveza gorniških klubov Skala
Kriteriji za zaporo poti bi morali imeti strokovno podlago, npr. ugotovljeno škodo na poteh, povzročeno s kolesarjenjem, ali visoko frekventnost uporabe poti s strani pešcev. Upoštevanje predpisov lahko pričakujemo le, če so smiselni. Razmisliti bi morali o začasnih zaporah poti, npr. poleti ali ob vikendih, ko so poti bolj obiskane. Sedanji uradni odnos (zakonodaja) do kolesarjev temelji predvsem na pritožbah posameznikov, ki so uspeli uveljaviti svoje interese. Namesto postavljanja tabel s prepovedmi predlagamo postavljanje tabel z vzgojno vsebino, npr. take, ki vzpodbujajo kolesarjenje v skladu z etiko gorskih kolesarjev. Kolesarji smo pripravljeni sodelovati pri vzdrževanju poti, kar smo tudi že dokazali s sodelovanjem na skupnih akcijah z markacisti in z delom posameznikov na poteh.
Izvleček iz veljavne zakonodaje
P R A V I L N I K o označevanju in opremljanju planinskih poti (Ur.l. RS, št. 80/2008)
(Podlaga za sprejem gornjega predpisa: Zakon o planinskih poteh (ZPlanP) Ur.l. RS, št. 61/2007 – 5. odstavek, 6. člen)
3. člen
(usmerjevalna tabla)
(1) Usmerjevalna tabla je tabla v obliki smerokaza, rdeče barve z napisi v beli barvi, postavljena na ustrezen kovinski ali lesen stebriček, višine 2,0 m, lahko pa tudi na stavbo, zid ali kakšno drugo konstrukcijo, če je to možno.
7. člen
(označevanje planinskih poti, na katerih je dovoljena vožnja z gorskimi kolesi)
(1) Pod usmerjevalno tablo tiste planinske poti, ki se jo lahko uporablja tudi za vožnjo z gorskimi kolesi, mora biti nameščena tabla, ki označuje, da je vožnja z gorskimi kolesi dovoljena.
(2) Po potrebi je lahko pod usmerjevalno tablo tiste planinske poti, po kateri vožnja z gorskimi kolesi ni dovoljena, nameščena tabla, ki označuje prepoved vožnje z gorskimi kolesi.
(3) Podrobnejša oblika, dimenzije in barva tabel iz prejšnjih odstavkov ter barve znakov na tablah so določene v prilogi 6, ki je sestavni del tega pravilnika.
Na uvodni fotografiji primer predpisane table, postavljene nekje nad Ajdovščino, a ne skladno s predpisi. Foto Tine Slejko.
