Nekaj dni počitka, skozi dolino lune, dan preživet v narodnem parku Talampaya in spet nazaj na Ruto 40. Idiličen marec z visokimi temperaturami.
24. oktobra sta se Anja in Barbara z letalom odpravili z ljubljanskega letališča prek Amsterdama do Buenos Airesa in za konec čisto na jug Argentine, do Ushuaie. Tam je bil start njune bikepacking avanture, ki ju sedaj vodi vse do Mehike!
Sedaj je minilo že dobrih pet mesecv pravega bikepackinga, punci pa še vedno uživata v lepotah Argentine in tudi Ruta 40 je njuna stalnica. Kaj zanimivega sta doživeli v mesecu marcu?
Takole pravita dekleti:
“Po nekaj dnevih počitka pri družini Matyja Amaya sva zapustili mesto San Juan in se po Ruti 40 odpravili naprej proti severu. Po tolikem času sicer aktivnega počitka je bilo kar naporno ponovno štartati s kolesom, sploh ker poletje še ni reklo zadnje besede. Zopet so naju spremljale visoke temperature 40+ stopinj.
Po nekaj dnevih kolesarjenja sva se odločili, da kreneva z Rute 40 in se odpraviva s kolesom skozi dva naravna parka. Tako sva se najprej popeljali skozi provincialni park Ischigualasto oziroma Dolina lune, ki je znan po tem, da so tam našli ogromno fosilov dinozavrov izpred več kot 200 miljonov let. V park sva prikolesarili skupaj z brazilskim parom, ki je na poti že leto in pol. Skupaj nam je uspelo prepričati vodiča, da nas popelje skozi park kar s kolesi. Vstop v park je strogo varovan in dovoljen zgolj za avtomobile. Ta 40 kilometrov dolg krog s kolesi skozi Dolino lune je bil najboljši enodnevni izlet do sedaj, saj je bila pokrajina naravnost čudovita in izvenzemeljska.
{gallery}2019/190406_bikewanderers{/gallery}Park Ischigualasto smo zapustili z lepimi občutki in spomini in se polni pričakovanj odpravili naprej proti narodnem parku Talampaya. Tam žal niso ponujali ogleda s kolesi, tako da smo se odpravili na nekakšen pol safari enodnevni izlet s kamionom in občudovali rdeče skale, ki so se dvigale visoko v nebo.
Po narodnem parku Talampaya sva pot nadaljevali z brazilskim parom, Marto in Marianom. Spremljale so nas prijetne temperature in dosti oblakov, tako da je bilo lažje premagati vse klance, ki so nam stali na poti.
Vmes smo ubrali tudi eno bližnjico, ki nas je popeljala nazaj na Ruto 40, a se na koncu ni izkazala za najboljšo odločitev. Vmes smo namreč morali del poti tudi potiskati kolesa, saj so se ta ugrezala v rdeč pesek in v nekem trenutku nas je začelo tako zelo zanašati, da se ni dalo več voziti. Po 25 kilometrih kolesarjenja in potiskanja koles po pesku smo znova pristali na asfaltu Rute 40.
Trenutno se nahajava v mestu Belen v provinci Catamarca in bova pot nadaljevali po nama priljubljeni Ruti 40, naprej proti severu Argentine, saj nama je omenjena pot zaradi neprometnosti, neokrnjene narave in miru zelo pri srcu!”
Ko imaš preveč časa, poslikaš potovalne torbe. Kul, kajne?
{gallery}2019/190406_thebikewanderers{/gallery}
Anjo in Barbaro lahko spremljaš na facebooku in instagramu pod imenom The Bike Wanderers.
Fotografije so njuno delo
Prebreri še
The Bike Wanderers: 4 mesece na poti po Južni Ameriki
The Bike Wanderers: Južnoameriški popotnici se javljata že tretjič
The Bike Wanderers: Drugo javljanje južnoameriških kolesarskih popotnic
The Bike Wanderers: Prvo javljanje južnoameriških kolesarskih popotnic
The Bike Wanderers: Odkrivanje Južne in Srednje Amerike s kolesom
