22. oktobra 2018

Šesta izvedba zabavne enduro dirke Lov na divjad je bila pretekli vikend tradicionalno po poteh Vrečkolandije nad Dolom pri Ljubljani.

Minuli vikend, natančneje sobota, je indijansko poletje dostojno zaključila z dogodki na vseh koncih države, od Kočevja do Odrancev, od Kanala do Golovca in od Dola pri Ljubljani do Trbovelj. Težko nalogo zastopanja mtb.si na zabavni družabni prireditvi nad Dolom pri Ljubljani je dobila dopisnica in fotografinja Borina Mišica. Seveda je morala tudi “dirkati”. Tu je njeno poročilo:

Šesta izvedba zabavne enduro dirke Lov na divjad je bila pretekli vikend tradicionalno po poteh Vrečkolandije s štartom pri RC Korant.

Ljubljansko-savska megla se je dodobra razkadila, ko smo se začeli zbirati pri obeh gostiteljih dirke, Kristjanu in Marku. Vozni park je bil pester, še frišna, povsem oldskul in custom gorska kolesa. Največ zanimanja je pritegnil Činčev nevzmeten single speed custom fat bike, najbolj oldskul elan pa je prišel z najhitrejšim subarujem.


Tri dame na štartu. Tretje ne vidiš, ker fotografira.

Oborožila sem se s telefonom, beri fotoaparatom #1 in še žepnim fotoaparatom ter obilno zalogo cukra in vode, zihr je zihr. Priprave za že pregovorno odličen golaž so se že začele, mi pa smo v kratkih rokavih zavrteli pedala do prve, najkrajše preizkušnje.

Na štartu je bilo 25 moških in le tri punce. Kristjan se je urno pognal po progi, sledili smo mu mi, lovci in khm, lovke? S štartno številko tri sem sledila Maji in Aleksandri. Pred štartom svoje prve, čeprav prijateljske dirke mi je pulz pošteno poskočil, zaradi poškodbe sem stisnila zobe in z rezervo odpeljala nepoznano progo.

Fantje so vzeli zares, kar dvakrat, v vlogi tekmovalcev in navijačev, smeh zagotovljen!

Odpedalirali smo na štart drugega traila, meni edinega poznanega, zato sem se ga lotila boj suvereno in odpeljala strmino, ki jo predhodno nisem.


Dopisnik DrunkCyclista v akciji.

Pri fantih je šlo že skoraj na nož, trije kasdaderski vložki v ciljnem metru so bili fotogenični in brez poškodb. Seveda se je iz gozda znova in znava slišalo Vrečkovo vzpodbudno vreščanje, ko je navijal in z gopro kamero v roki letal za nami; navijanje, ki ga ne pozabiš zlahka in ga je slišala vsa divjad daleč naokoli.

Do štarta tretje preizkušnje nad Ihanom smo zagrizli v klanec, kakšen meter odhodili in pedalirali po šelestečem listju, prijetno kičasto jesensko.

Ko je štarter odštel še zadnje sekunde, sem se pognala v neznano, skoraj telebnila čez jump in z nasmehom prišla v cilj, ki je ponovno postregel z akrobatskimi vložki brez škode, finalno salto pa je izvedel Jan Perše.

{gallery}2018/181022_lovnadivjad2{/gallery}Do izhodišča nas je ločilo še nekaj poganjanja v klanec, a je bil ves trud poplačan, ko je zadišalo po domačem golažu in ostalih dobrotah. Še sklepno dejanje, razglasitev treh najhitrejših in zmagovalca, tistega, ki se je najbolj približal Kristjanovem skupnem času: 1. Grega Oblak 4:32, 2. Primož Štrancar +6, 3. Matic Berginc +11 ter zmagovalec, najuspešnejši lovec: Robi Oravecz (-2 sek od divjadi Vrečka).


Druženje na prvem mestu

Preberi še
Jagri za krmili – Lov na divjad V.
Ko sta Kristjan in Mare divjad, drugi pa lovci

Sledite nam