15. marca 2020

V sezoni 1994 je bil svetovni pokal v gorskem kolesarstvu izredno močan in tudi obiskan. Začela so se pojavljati legendarna prizorišča, ki so priljubljena še danes. Mladci, ki jih boš spoznal danes, so tisti, ki so ustvarjali zgodovino.

Piše se leto 1994

Nič več ravnih krmil. V spust so zakorakala dvignjena krmila. Pa ne samo za pol ali en palec, tudi za tri, skoraj takšna, kot jih poznamo pri kolesih za trial. Krmilne opore še vedno dolge, vzmetenje spredaj se je bližalo 100 milimetrom. Zadaj je bilo hoda povprečno med 60 in 100 milimetri. Bile so tudi izjeme. A standardi so bili drugačni. Kraljevale so obročne hidravlične zavore Magura (HS33 – rumene ali John Tomac rdeče), proizvajalci kolutnih so počasi prihajali na plano. Pedali spd so bili že klasika, pri spustaših pa je bilo opaziti tudi BMX, oziroma ploske pedale. Pa aerodinamična in živopisana oblačila iz lycre so bila zelo priljubljena.

Karbon je začel igrati vedno večjo vlogo. Na začetku bolj kot ne le pri okvirjih. Pohod kolesarskih imen, ki jih poznamo še danes, je bil v polnem zamahu. Nicolas Vouilloz je še zadnjič tekmoval med mladinci, med imeni, ki krojijo spust, se pojavi Cedric Gracia, Steve Peat je vozil celotno prvo sezono spusta za svetovni pokal, John Tomac je še vedno vztrajal pri obeh disciplinah, Thomas Frischknecht je postajal vse bolj prepoznavno ime v krosu. Bart Brentjens je bil tisti, ki je skoraj na vsaki dirki opozarjal nase in vrhunec doživel v svetovnem pokalu, Tinker Juarez bi skoraj postal svetovni prvak, ekipa Volvo-Cannondale je začela kazati svoje zobe. Bili so lepi časi. Še posebej za gorske kolesarje starejšega letnika, ki so takrat orali ledino in bili del vedno bolj prepoznavnega športa. Tudi Slovenci.

Svetovno prvenstvo je bilo v ameriškem Vailu, evropsko pa v francoskem Metabiefu. Tja sta odpotovali veliki slovenski odpravi. Vodja odprav je bil Srečo Komac, prva zvezdnika pa Marjan Jauk in Janez Grašič.

Svetovni pokal Grundig 1994

V krosu dominacijo nadaljuje Američanka Juli Furtado (še vedno ekipa GT). Na drugo mesto se po odličnih zadnjih dveh dirkah prebije takrat aktualna britanska prvakinja Caroline Alexander (ekipa Louis Garneau), tretje mesto pripade Kanadčanki Alison Sydor (Volvo-Cannondale).

V moški konkurenci po napeti sezoni slavi Nizozemec Bart Brentjens (American Eagle), drugo in tretje mesto pripadeta Američanoma. Veteran Ned Overend (Specialized) še enkrat dokaže, da v takratnem krosu (dolžina dirk) starost ni pomembna. Na tretje mesto se uvrsti Tinker Juarez (njegova prva sezona za ekipo Volvo-Cannondale, prej je bil tri sezone zvest ekipi Klein). Slednji ima skoraj sanjsko sezono, saj je osvojil naslov najboljšega v ameriški seriji NORBA.

Najhitrejša tri dekleta v sezoni svetovnega pokala v spustu so bila: Američanka Kim Sonier (srebrna s svetovnih prvenstev 1992 in 1993), Francozinja Anne-Caroline Chausson (takrat še mladinka) in Američanka Missy Giove. V moški kategoriji je na koncu sezone slavil Francoz Francois Gachet, drugo mesto je osvojil Jürgen Beneke, tretje mesto pa Francoz Nicolas Vouilloz.

Svetovni pokal Grundig je bil v devetdesetih letih prisoten tudi v velikih mestih: Madrid, Berlin, Budimpešta …

Svetovno prvenstvo

Tokratno prvenstvo je potekalo v ameriškem zimsko-športnem središču Vail. Start spusta je bil skoraj 3000 metrov nad morjem in spust je bil resnično “spidaške” narve. Dirka v krosu pa je, po vzoru dirke svetovnega pokala v Madridu, potekala tudi po mestnih ulicah. Vzponi niso bili od muh in zametki vključitve pravih enoslednic, dropov in tehničnih delov v krog krosa so bili narejeni prav v Vailu.

Svetovni prvak v spustu med člani postane Francoz Francois Gachet in s tem dokaže, da Evropejci dejansko prevzemajo primat v spustu. Drugo mesto osvoji Šved Tommy Johansson, tretje pa Italijan Corrado Herrin. Corrado Herrin je lani tragično preminil v letalski nesreči.

Med mladinci še tretjič zapored naslov najboljšega osvoji Francoz Nicolas Vouilloz. Na drugo mesto se uvrsti brat Pau Misser (brat Tommija Misserja), bron pripade Francozu Cedricu Gracii.

Janez Grašič, Švicar s slovensko licenco, poskrbi za veselje v slovenskem taboru. Osvoji namreč 27. mesto v spustu! Ta rezultat postane mejnik za naslednjih nekaj generacij spustašev. Popravil ga je šele Žiga Pandur s 24. mestom na SP leta 2015 v Vallnordu.

Bitka med Tinkerjem Juarezom in Henrikom Djernisom.

Tretjega zaporednega naslova svetovnega prvaka se veseli Danec Henrik Djernis. Na drugo mesto se uvrsti Tinker Juarez, tretje mesto pripade zmagovalcu seštevka svetovnega pokala Bartu Brentjensu (mož, ki je skupaj z Nemcem Mikom Klugejem v kros uvedel drese brez rokavov). Veliki šampion John Tomac popolnoma razočara, saj je veljal za velikega favorita in je tik pred nastopom v Vailu podpisal za moštvo Giant!

Alison Sydor prvič postane svetovna prvakinja. S tem pokaže, da je ena tistih, ki bo še dolgo krojila vrh ženskega krosa. Drugo in tretje mesto pripadeta Američankama, Susan DeMattei in Sari Ballantyne.

V ženski konkurenci spusta se zlata razveseli najbolj divja med spustašicami tistega časa, Američanka Missy Giove, na drugo mesto se uvrsti Francozinja Sophie Kempf, tretje mesto pripade Italijanki Giovanni Bonazzi.

Med mladinkami še en naslov osvoji Francozinja Ann-Caroline Chausson, srebro gre v švico k Marielle Saner, bron pa v Francijo k Moni Fee.

Peat v prvi profesionalni sezoni


Prva polna sezona v svetovnem pokalku za legendarnega Steva Peata. Na začetku kariere je vozil za ekipo Saracen. Steve na legendarnem spustu v Kaprunu.

MSA ima dolgo brado


Svetovni pokal v kanadskem Mont Sainte Anne. Na posnetku tudi legendarni komentator Rob Warner, ki je takrat vozil za moštvo GT. Pa Švicar Albert Iten (svetovni prvak iz leta 1991), pa Nemec Jürgen Beneke (vozil je za znamko Answer – Manitou) in najboljši italijanski spustaš, tudi GTjev varovanec Stefano Migliorini. Beni, tak je bil takratni vzdevek Nemca, je osvojil zmago (tukaj si oglej krajši prispevek iz francoskega Cap D”aila), Red Bullov kometator Rob pa je osvojil tretje mesto. To so bili časi!

Bicikl iz tistega leta


Foes LTS je bil tistega leta nekoliko pred časom. Zadaj se je ponašal s kar 150 milimetri hoda, konkurenčna podjetja pa so komaj dohajala razvoj prednjega vzmetenja.

Naslovna fotografija Fat Tire Fotos

Preberi še
Prvoborci: Leto 1993 in imena, ki bodo zaznamovala prihodnost
Prvoborci: 1992 in vzpon gorskega kolesarstva
Prvoborci: Bilo je leta 1991
Prvoborci: Začenjamo z letom 1990

Sledite nam