Pod drobnogled vzamemo prvo alinejo Priporočil turnim kolesarjem KTK PZS. O dostopu na poti, prednosti pešcev, vožnji po brezpotjih, prečenju zasebnih zemljišč …
Pod drobnogled vzemimo prvo alinejo Priporočil turnim kolesarjem Komisije za turno kolesarstvo Planinske zveze Slovenije (glede na naziv moramo vsakič zapisat, da veljajo za VSE gorske kolesarje).
Kolesari samo po dovoljenih poteh. Na poteh namenjenih pešcem in kolesarjem imajo pešci prednost. Po gozdovih, travnikih in drugih vrstah brezpotja se ne vozimo. Upoštevaj zapore poti (če nisi prepričan, vprašaj), izogni se prečenju privatnih zemljišč, zagotovi si dovoljenje, ko je to potrebno. Način kolesarjenja vpliva na odločitve in politiko lastnikov in upravljalcev zemljišč.
IMBA:
Ride Open Trails: Respect trail and road closures — ask a land manager for clarification if you are uncertain about the status of a trail. Do not trespass on private land. Obtain permits or other authorization as required. Be aware that bicycles are not permitted in areas protected as state or federal Wilderness.
Kolesari samo po dovoljenih poteh.
Priporočilo je povsem logično in na mestu. A če ga ne bi vsi zavestno in redno kršili, gorskega kolesarstva v Sloveniji že od leta 1995 ne bi bilo. Prekrasno bi bilo, če bi imeli kdaj toliko legalnih poti, da bi se tega lahko držali. Pa še takrat ne bi križali koga, ki bi se po pameti kdaj zapeljal po nelegalni stezici. Povdarek na ‘po pameti’. In tako je tudi zdaj – s kolesarjenjem po pameti, s spoštovanjem do narave, lastnine in drugih uporabnikov, boste težko zašli v težave tudi na poti, kjer sicer kolesarjenje ni izrecno dovoljeno (beri: je po zakonu prepovedano).
Koordinator Slovenske kolesarske pobude Peter Zajc (Regionalna razvojna agencija za Koroško) komentira takole: “Če bi se držali tega, lahko kar prodamo fulije in vsi nabavimo trdake za po makadamu 🙂 Morda recimo: Trase izbiraj razumno. Izogibaj se poti, kolovozov vlak in gozdnih cest, kjer bi bi zaradi kolesarjenja prišlo nezaželenih okoljskih vplivov (npr. erozija tal) ali konfliktov z drugimi uporabniki naravnega okolja (npr. moteča srečanja s pešci).”
Na poteh, namenjenih pešcem in kolesarjem, imajo pešci prednost.
Stavek, ki terja še najmanj razlage. Vedno kolesari tako, da se lahko pravočasno ustaviš ali vsaj zmanjšaš hitrost ob srečanju s pešci, saj imajo tako kot v prometu vedno prednost. Nenazadnje in še posebno zato, ker v našem primeru (glej zgornjo alinejo) naše poti niso namenjene pešcem IN kolesarjem ampak le pešcem.
Ob srečanjih se je najbolje povsem ali skoraj ustaviti. Posebno pozornost nameni otrokom in psom, saj nikdar ne veš, kam jih odnese. Pozdrav in nasmešek nista nikdar odveč.
Po gozdovih, travnikih in drugih vrstah brezpotja se ne vozimo.
Da se gorski kolesarji vozimo po brezpotjih, kar počez, je bolj fama med ljudmi, ki niso nikdar sedli na gorsko kolo. Je prehitro veja med naperami, preseneti te štorček med listjem in podobno. Najlepše je na utrjeni poti.
Tu lahko dodamo tudi neprimernost krajšanja, sekanja zavojev. Iz čudovite kačaste enoslednice tako nastane široka dolgočasna pot. Potrudi se in izpelji ovinek. Kot bi se reklo po angleško: Keep your singletrack single!
Upoštevaj zapore poti.
Tu ne gre za zapore v smislu prvega stavka temveč najverjetneje za začasne zapore, naprimer zaradi razmočenega terena na sicer legalni poti, in podobno. Ponavadi z razlogom, ker se sicer tam in takrat dela škoda.
Izogni se prečenju privatnih zemljišč.
Morda premalo kritično prevedeno iz izvirnika. Zasebni gozdovi so pri nas odprti za prehod (res ne avtomatsko tudi za kolesarjenje).
Vladimir Cindro, KGK Volja: “Brez prečenja privatnih zemljišč verjetno ne gre. Velikokrat niti ni jasno, katero zemljišče je privatno, saj to ni označeno. Seveda obstaja meja, kje moramo spoštovati zasebnost, naprimer v bližini hiš.”
Jože Rovan, KTK PZS: “Se strinjam z Ladom, skandinavsko pojmovanje prostega prehoda (neškodljivega prehoda) govori o tem, naj se izogibamo prečenju dvorišč oz.
ograjenega prostora okrog hiš.”
Zagotovi si dovoljenje, kjer je to potrebno.
Vemo, kako je s papirologijo, in upamo, da se bomo v naslednjih letih skozi njo prebili do marsikaterega dovoljenja. Tu pa je lahko mišljena tudi dobra volja, da ob poti povprašaš domačina, kmeta, gozdarja. “Dober dan, je kaj hudega, če se zapeljemo po tejle poti?” zna najti lepo mesto.
Način kolesarjenja vpliva na odločitve in politiko lastnikov in upravljalcev zemljišč.
V prevodu: večji neandertalci ko bomo kolesarji, na manj poteh bomo dobrodošli. Če bodo lastniki in upravljalci videli, da smo (razmeroma) kulturno pleme, bomo lahko prišli do poti, na katerih nas ne bo nihče preganjal.
Priporočila turnim kolesarjem KTK PZS
IMBA Rules of the Trail
Na uvodni fotografji za nas kar pravljičen prizor iz Francije. Foto mtbstudio.si
