18. novembra 2018

Zavoji na travi okoli snowboard zastavic, skakalnica, finale brez ure … paralelni slalom stare šole še preprosteje, a napeto za nohte poglodat!

Kdo ve, kaj je člane ljubljanskega društva Supersnurf gnalo, da so se lotili sredi novembra izvesti dirko v paralelnem slalomu. In to na Govejku sredi Polhograjskega hribovja. Verjetno to, da so si ga želeli prirediti, ga tudi pripeljati na dvorišče prijatelju in klubskemu pokrovitelju (Tomažu iz WD-40), pa prej pač niso imeli časa. Na ta datum bi lahko dirkali tudi že po snegu, na srečo nas je le prvi dan zeblo.

Paralelni slalom doživlja preporod, smo ugotavljali že poleti ob dirki na dogodku Flat Out Ljubljana v Podutiku. Potem, ko ga je izrinil najprej dvoboj in nato 4kros, spet dobiva veljavo.

Pa za progo niti ni treba zapraviti na desetine strojnih in stotine ročnih ur dela, kot to počnejo na Sea Otterju v Kaliforniji ali v Bike parku Ljubljana v Podutiku. Tale na Govejku je bila bolj podobna tistim slovenskim iz devetdesetih let: trikotne zastavice z deskarskega paralelnega slaloma, postavljene po travniku. Včasih je skopana banda ali dve, tokrat je bil narejen en manjši skok.

In to je to. Proga za paralelni slalom – angleško dual slalom. Je bila dilema, saj temu kdo reče tudi dual. A dual je angleško za dvoboj, kontaktno dirkanje na eni progi, pri paralelnem slalomu pa gre za dve ločeni progi od štarta do cilja. K zmedi prispeva tudi naziv dirke – Supersnurf dvoboj, a recimo, da je to poklon Snurfclubovemu Živalskemu dvoboju iz časov, ko še ni bilo discipline dvoboj. Da, prav prvotno deskarski Snurfclub, klub, iz katerega izhaja Supersnurf, je bil tisti, ki je v drugi polovici devetdesetih po vsej državi prirejal paralelne slalome, pozneje tudi dvoboje.

Takšni progi dodaš štartna vratica, ki niti niso nujno tako resna kot ta s pnevmatskim odpiranjem. Dober mojster uporabna naredi tudi z mehanizmom za odpiranje domačih vrat, le vzmet jih mora dovolj hitro potegniti navzdol, da niso prepuščena le težnosti. Pa uro za merjenje v kvalifikacijah, ki si jo lahko sposodiš pri smučarskemu klubu. Tudi merjenje smo poenostavili že na Flat Outu, saj smo nekdaj tudi v finalnih vožnjah na izpadanje merili čas na obeh progah ter nato po povratnem dvoboju računali razliko med časi, doseženi v obeh vožnjah in na obeh progah. Zdaj dirkamo na dve dobljeni vožnji, če je izid takrat 1 proti 1, se tekmovalca pomerita še v tretji, v kateri tisti, ki je bil hitrejši v kvalifikacijah, izbira progo. Fer, še nihče ni imel nič proti, s Tomašem Slavikom vred.

Fotogalerija Borine Mišice, @borina.misica

Na dirko pri Domu na Govejku je prišlo 26 tekmovalcev. Vožnje so bile napete, privlačne tako za gledalce kot za tekmovalce. Veliko drsenja skozi navzven nagnjene zavoje, tudi nekaj padcev. V marsikateri vožnji je odločal “fotofiniš” (posnetek s ciljne črte na telefonu). Na koncu je bilo kar nekaj vprašanj, če bomo imeli prihodnje leto serijo v paralelnem slalomu! To so bili predvsem tekmovalci v spustu, aktivni in bivši, ki jim manjka malce zabave. Podutik + Adrijanci + Govejek? Mogoče …

Zmagal je Matic Kokelj (Wolf Racing Team), ki je v velikem finalu po treh napetih vožnjah premagal upokojenca Žana Jurco (Sokol / Rajd), v malem finalu pa je Žan Teskač (Supersnurf) premagal Emirja Mujagića. Zmagovalec kvalifikacij Maks Fock (Wolf Racing Team) je večkrat našel mejo drsenja v zavojih in naposled z dvema padcema v četrtfinalu izpadel proti Mujagiću. Emir je že v prvem krogu, šestnajstini finala, izločil tudi pobudnika dirke Kristjana Vrečka.

Na koncu so imeli svojo dirko še mladinci, ki so prej nastopali tudi v skupni dirki. Tu je v velikem finalu Jan Krivec (Rajd) premagal Erazma Kosa (Supersnurf), ki ga je prej v “veliki” dirki izločil v osmini finala. Tudi ena dama se je merila s fanti, to je bila Klara Drole, ki pa jo je Iztok Slapnik kavalirsko izločil v prvem krogu.
{gallery}2018/181118_snurfdvoboj_af{/gallery}Fotogalerija Anžeta Furlana, @anzee74

Uvodna fotografija in fotografija v besedilu Anže Furlan

Oglej si še
Supersnurf dvoboj v videu

Sledite nam