Na priljubljeno točko nad Celjem od minule sobote po dveh novih poteh, urejenih po vlakah. Projekt RuBike, s kolesom po doživetje v naravo.
Matej Kainz, ki je bil poleg od zamisli do furanja po novih gorskokolesarskih poteh nad Celjem, poroča:
Minulo soboto smo na Celjski koči ob Tednu gozdov in ob izteku Meseca športa v knežjem mestu odprli dve novi gorskokolesarski poti, ki potekata po obstoječih gozdnih vlakah.
Obe poti predstavljata poskus umeščanja gorsko kolesarskih poti v naravno okolje ob upoštevanju trenutne gorskim kolesarjem neprijazne veljavne zakonodaje. Poudarek je bil na razvoju večnamenske rabe infrastrukture v gozdovih in usklajevanju interesov med lastniki in uporabniki gozdnega prostora.
Da ne ponavljamo že (pre)večkrat napisanega, bom poskusil strniti. Gorsko kolesarjenje v Sloveniji je regulirano s tremi zakoni, to so: Zakon o ohranjanju narave, Zakon o gozdovih in Zakon o planinskih poteh. Če povzamemo: gorski kolesarji v gozdu lahko vozimo po gozdnih cestah na lastno odgovornost, ter po gozdnih vlakah in ostalih poteh, če so seveda označene in potrjene s strani lastnikov, Zavoda za gozdove in lokalne skupnosti. Več o zakonodaji si lahko preberete na povezavi KTK PZ Slovenije.
Dve poti, trije partnerji
V pilotskem projektu gorskokolesarskih poti Po Vrheh in Stari plac smo sodelovali trije partnerji: Mestna občina Celje, Zavod za gozdove – OE Celje in Športno društvo Brez Bremz. Iz mreže obstoječih gozdnih vlak smo izbrali najprimernejše, jih uredili v nadstandardne (gramoziranje in odvodnavanje), pridobili soglasje lastnikov gozda ter jih označili in opremili s prometno signalizacijo. Pot Po Vrheh je z blažjim naklonom in odličnimi razgledi primerna za rekreativno gorsko kolesarjenje in predstavlja navezavo na poti v smeri Laškega in Celja. Pot Stari Plac je strmejša in zato predstavlja lep izziv, narejena pa je bila z namenom preusmeritve gorskih kolesarjev z zelo obiskane planinske poti na Celjsko kočo. Obe sta vozni v obe smeri.
Strokovna predstavitev in debata
Na četrtek pred uradno otvoritvijo je bila na Celjski koči strokovna predstavitev projekta, ki je spodbudila dokaj zanimivo debato. Žal ni bilo prisotnih predstavnikov “nasprotnega tabora” – planincev. Smo pa zato gorski in turni kolesarji ter predstavniki Zavoda za gozdove iz raznih območnih enot ugotavljali, zakaj smo gorski kolesarji na poteh v naravi pravzaprav prepovedani. In pravega odgovora nismo našli, prej dva izhoda v sili. Prvič: ker so bili planinci in pohodniki prvi uporabniki poti in zato zaslužni za njihovo vzdrževanje in označevanje – gorski kolesarji pa smo na teh poteh gosti. In drugič: ker z veljavno zakonodajo ni primerno urejena odgovornost – v zakonu (kateremkoli že) manjka podoben člen, kot je v 5. členu Zakona o planinskih poteh zapisano “Uporabniki uporabljajo planinske poti na lastno odgovornost”. Vsi skupaj pa ugotavljamo, da konfliktov v naravi dejansko ni, saj je vsaka pot dovolj široka za dva pametna – FAIR PLAY velja!
Predstavljen je bil tudi predlog gorskokolesarske markacije, enostaven simbol gonilke v modro beli barvi, s katerim sta označeni tudi obe novi gorsko kolesarski poti. Več o markaciji najdete na www.markiraj.si.
Našli smo torej rešitev, kako smo tudi gorski kolesarji lahko dobrodošli v gozdnem prostoru, saj z dogovorom in primerno označitvijo lahko vozimo tudi po gozdnih vlakah, ki jih je v Sloveniji okrog 110.000 kilometrov. Obširna mreža poti, ni kaj. Torej gorski kolesarji, na nas je, da se dogovorimo z upravljavci in lastniki gozdov, ter markiramo še kakšno legalno gorskokolesarsko pot!
Matej Kainz
Preberi še
Bomo na MTB poteh kmalu srečevali takšne markacije?
