V nebesa in znova nazaj na zemljo. Od znamenitih pobočij Narodnega parka Table Mountain do skalnate južne obale.
Od znamenitih pobočij narodnega parka Table Mountain do skalnate južne obale, prečkanje znamenitih Winelands in naprej v visoke gore Western Capa. Najboljši pogled na neukročeno afriško dirko.
Več kot teden dni sreče in trpljenja
Osem dni, 624 kilometrov in 16.650 višinskih metrov plezanja – goli statistični podatki kažejo manj kot polovico zgodbe. Med prologom pri Univerzi v Cape Townu in veliki finale v Val de Vie Estate se razprostirajo razgibane gorske poti, steze, ki pretresejo kosti, vetrovne makadamske ceste in, da, pesek.
To je videz sodobne Afrike, kjer se urbanizacija razprostira do roba divjine – kjer se bodo kolesarji iz slavnih mest podali naravnost v zaledje, kjer so nebesa in pekel le nasprotna stran istega kovanca.
Po vrsti
Letos se tri etape borijo za čast, da bi bile kraljevske. Preostali dnevi so vse prej kot lahki, celo krajše etape imajo svoje udarce. Na primer vožnja na čas v 4. etapi. Napolnjena je z Elginovimi najbolj priljubljenimi enoslednicami, a vsaka je povezana z naslednjim divjim strmim vzponom.
To bo Absa Cape Epic, kjer bodo odločali forma, psihična in tehnična priprava. Epic, kjer bo vsaka slabost še potencirana in bo potrebna tudi sreča. Za tekmovalce v skupni razvrstitvi in kolesarje, ki želijo izzvati lastne meje zmogljivosti, bo to tekma, ki si jo bodo zapomnili.
Prolog in veliki start
Nedelja, 17. marec. Dolžina 21 kilometrov in 600 višinskih metrov vzponov.
Letos je največja znamenitost mesta Cape Town, Table Mountain, že petič gostiteljica otvoritvene etape. Prolog je več kot zgolj scenski nastop. Zagotovil bo prvi pretres v skupni uvrstitvi in namignil, kdo se je najbolje pripravil za tako zahtevno nalogo. Ima vse. Od vzpona na zloglasnem vzponu “motherfucker”, mlinčkanja, ki je zlomilo že marsikaterega prevzetneža, do kotla gledalcev zbranih okoli Dead Man’s Tree in slikovitih razgledov s Table Mountain Road. Enoslednica Plum Pudding pa preizkuša pogum in spretnost. Preživetje prologa in ostati nepoškodovan je cilj dneva – dirka se dejansko začne v Hermanusu v ponedeljek.
1. etapa: Do nebes in nazaj na zemljo
Ponedeljek, 18. marec. 112 kilometrov in 2700 višinskih metrov vzponov.
Neusmiljena in izčrpljujoča. Vrnitev na stare poti Cape Epica, v dolino Hemel en Aarde. Rotary Drive, stopnice La Vierge in Paddocks predstavijo ritem za dan neusmiljenih vzponov pred prvo točko za gledalce, ki je na Creation Wines.
Potem pa naprej in navzgor proti vrhu vzpona Katkloof. Cesta, ki jo peče poletno sonce, bo nastlana s kamenčki, ki se negotovo oprijemajo premikajoče se peščene površine. Na pšeničnih poljih Overberga, nekaj ravnine zagotavlja trenutni počitek pred začetkom vojne na izčrpavanje na pobočjih gore Babilonstoring. Nato pa se spusti v dolino Tesselaarsdal – kjer so leta 2017 umrle številne epske sanje.
Obrat v Hermanusu v teoriji navzdol, toda realnost in Charley’s Babe imata drug načrt. Vzpon Water Works, ki prinese solze v oči tistim, ki se niso pripravili.
2. etapa: Vstopi v Sandman
Torek, 19. marec. 86 kilometrov in 2250 višinskih metrov vzponov.
Za čajno žličko je asfalta in še to le v prvem transferju. Nato pa izziv na izziv v relativno kratkih 86 kilometrih. Izbira pnevmatik in pritisk sta v prvih desetih napornih kilometrih zagotovo odločilna.
Začne se z vzponom na Rotary Drive, preden prečkamo dolino Hemel en Aarde na zahodu in v peskovnik. Strm vzpon, ki mu sledi vožnja – banda na bando v nedogled. Ključna točka je popolnoma nova enoslednica, ki jo je Wildekransov Braam Gericke zarezal v Hottentots Holland Mountains. Ta 6 kilometrov dolg vzpon je skupne višine nad 500 metrov in je imenovan Wildekrans Tokoloshe.
3. etapa: Smaragdna princesa
Sreda, 20. marca in 103 kilometri ter 2800 višincev.
Absa Cape Epic v Elginu ni popoln brez napada na Groenlandberg. Toda leta 2019 slovita Smaragdna gora, čeprav najvišja točka dirke, ne bo kraljevska etapa, zasenčena s 5. etapo pa vseeno še vedno zagotavlja pravi test.
Dan se začne z vzponom na Nuweberg, ki mu sledi Groenlandberg. Sledi spust, na katerem pobledijo členki na roki, nato pa spet navzgor, vzpon na Die Nek. V dolini Egin, daleč spodaj, čaka mešanica skalnatih enoslednic, zahtevnih dvoslednici in še dva zloglasna vzpona na skalnatih, a vedno razburljivih stezah Libanona.
Nato sledi najlažji možni del in vključuje tekoče enoslednice skozi pašnike, kar ni slab način končanja dneva z drugo največjo nakopičeno višino v Absa Cape Epic 2019.
4. etapa: Kot po urinih kazalcih
Četrtek, 21. marec in 43 kilometrov ter 1000 višinskih metrov peklenskega tempa.
Po treh maratonskih etapah sledi nekaj olajšanja glede razdalje, toda dirka na enoslednici, proti uri, zagotovo ne bo olajšala težavnosti. Precej krajši dan na kolesu z daljšim časom za okrevanje.
Najlepše enoslednice Oak Valley in Paul Cluver, povezane z divjimi vzponi, bodo prinesle preizkus moči, hitrosti in koncentracije. Poti, kot so Pine Singles, Tranquility, Nürburgring, Mamba, Vissie’s Magic, Sounds of Silence, Wonderland in Greenhouse Effect, so povezane z vzponi, kot so Tierkop, Ma se Gat, Berg Adder, Puff Adder in na koncu še 350 metrov dolga zver.
Trasa je nepravilna osmica, ki prečka kolesarski park Paul Cluver. To omogoča gledalcem, da vidijo svoje najljubše kolesarje na šestem in dvajsetem kilometru, ne da bi morali spremeniti lokacijo.
5. etapa: Newtonova kraljica
Petek, 22. marec in 100 kilometrov ter 2850 višinskih metrov vzponov.
Premagovanje gravitacije in boj za ohranitev zagona je pravilo dneva na kraljevski etapi. Čeprav je statistično podobna tretji, je v resnici precej daljša po času in zato najtežja etapa dirke.
Robusten teren in brutalno strmi vzponi zagotavljajo, da je topografija odločilna v bitkah za kronanje kraljev in kraljic Cape Epica. Izven Oak Valleyja, Nuweberg postavi prizorišče za izziv dneva, preden A do Z trejli vodijo kolesarje na vrh Gantouw Pass.
Medtem ko se spuščaš, lahko vidiš kolesnice vozov vrezane v kamen in se zaveš, kako enostavno je postalo življenje, saj so ti pionirji potegnili vozove preko gore. Ob vznožju prelaza je skrita dolina Lourensford, priložnost za regeneracijo pred najtežjim vzponom dirke.
Ko se povzpneš do Helderberga, bi lahko King’s Climb prešel v folkloro dirke že v prvi izvedbi. Štirje vzponi v vinogradih ločijo kmetije Helderberg od Stellenboscha, a Dornier in Mont Marie vmes nudita nekaj predaha, preden G-Spot trejl postavi piko na i dnevu, preživetemu v gorah.
6. etapa: Smrti, davki, enoslednice in vzponi v vinogradih
Sobota, 23. marec, skromnih 89 kilometrov in častitljivih 2650 višinskih metrov vzponov.
Pregovor pravi, da sta v življenju gotovi samo dve stvari – smrt in davki. Pri gorskem kolesarjenju v Stellenboschu lahko dodamo še dve – enoslednice in vzpone v vinogradih.
Dan za igranje ali zaslužite si pravico do igranja! Šesta etapa se znotraj prvega kilometra začne s Heart Break Hillom. Potem pa samo naprej in navzgor, ker je treba osvojiti Botmaskop, da si zaslužiš spust po Skyfallu.
Nobeno navigiranje v dolini Banhoek ni popolno brez Nik Naksa, tehničnega vzpona in spusta. Sledi vzpon v Tokaru na Simonsbergu, preden se spustimo v Rustenberg Wines.
Neizprosno mletje na Never-Say-Neverender, prečka Rustenberg, Quoin Rock, Delvera in Uitkyk, kjer te po Simonsberg Trails čaka nagrada v obliki spustov po enoslednicah.
Preko doline Klapmuts Kop je skalnata, a tekoča enoslednica. Pot nazaj v Stellenbosch gre po spodnji liniji, vendar še vedno zahteva vzpenjanje vse do Botmaskopa, kjer zadnje vznemirjenje dneva prinaša obnovljena proga za spust svetovnega pokala iz poznih devetdesetih let.
7. etapa: Veliki finale
Nedelja, 24. marca, še zadnjih 70 kilometrov in 1800 višincev.
Brez procesije skozi Winelands. Zadnja etapa še vedno ponuja priložnost za premik v skupni razvrstitvi. Asfaltna cesta od Stellenboscha do Jonkershoeka zagotavlja varljivo zatišje, vendar se tipični Cape Epic teren kmalu nadaljuje in to v še večji meri kot prej.
Vzpon kmalu raztegne grupo v Bosluis. Potem čez dolino, da se povzpnemo na Never Ending Story. Najboljše od Jonkersov je Bennetov Red in Armageddon. Iz doline je edini način preko Fiona’s Beast, mimo pravljičnega gradu, do Botmaskopa in skozi kanjon na pobočja Simonsberga.
Vuurbergovi skoki, ki potekajo med potjo, vodijo do poti Boschendal Inferno in Sugar Bowl. Končni vzpon in popolnoma nov odsek enoslednice zagotavljata, da bodo kolesarji z nasmehom vstopili v Val de Vie Estate, Champs-Elysées Cape Epica, vendar potrebujejo zadnjih nekaj milostno ravnih kilometrov, da se umirijo.
Čustva se bodo zagotovo prelila na ciljni ravnini in skozi cilj – kot finišer Absa Cape Epic 2019. Življenjska izkušnja! Če je forma, čas in sredstva je to vsekakor potrebno odpeljati.
Za konec
Startnina je cca. 2700 evrov na osebo. Veliko a po lastni izkušnji vredno! Strošek malo umiri zelo razumna cena letalske vozovnice v rangu od 650 do 700 evrov.
Foto organizator
Preberi še:
Bobijev izbor etapnih dirk: 23. Cyprus Sunshine Cup
