V devetdesetih prvi Slovenec pri vrhu svetovnega krosa, leta 2000 olimpijec, danes pa poslovnež, družinski človek in uživač na kolesu.
Rok Drašler se je nedavno pojavil v naslovu članka Prvoborci: Drašler se izstreli med najboljše, zdaj pa se je po spletu naključij ujel še na verigo. Pravzaprav ga je njegov nekdanji klubski šef Srečo Komac.
Rok je bil v devetdesetih tisti, ki se je kot mladinec izmed Slovencev prvi prebil pod vrh olimpijske discipline v svetovnem merilu, nato pa bil z Juretom Golčerjem in Primožem Štrancarjem član udarne slovenske trojke v svetovnem pokalu in na prvenstvih, s slednjim je leta 2000 nastopil tudi na olimpijskih igrah v Sydneyu. Prvi je bil tudi član močne mednarodne ekipe, ob boku olimpijskega prvaka Miguelu Martinezu ter vrste močnih italijanskih kolesarjev.
Rok Drašler
Vzdevek: Roko / priimek
Kraj: LJ
Starost: 40
Pripadnost klubu, podjetju, plemenu … : Uni Team, MDM, Specialized
Srečo: Kaj te je v začetku potegnilo na MTB in ne morda na cesto?
Rok: Ker se ‘mulček’ ne sme voziti po cesti (brez organiziranih treningov v klubu), smo se vozili pretežno v gozdu, kjer je voziti bolj prijetno, ni avtov, različen teren, ovinki, tehnika … pravi užitek. Takrat sem spoznal na Katarini v Polhograjcih legende MTB-ja (J. Grašič, M. Kranjec, G. Blejec in A. Dekleva) ki so me navdušili z vso tehniko koles, ki jo je takrat nudila MTB scena, ter nato spoznal Sreča Komaca, ki je dal vse od sebe, da smo prišli ’na zemljevid’ v regiji ter svetovnih prvenstvih. Hvala Srečo. Kasneje smo se še s Primožem Čerinom in ekipo Full Dynamix prebili v svetovno ligo in na OI … vse pohvale!
Danes pa se je voziti s tehnično izjemno dovršenimi kolesi en sam užitek, tudi na cesti. S kolegi ali ženo. Kmalu tudi z otroki …
Pred ciljem na SP Chateau d’Oex leta 1997, kjer je Rok med mladinci zasedel 5. mesto. Ob ogradi nori vodja reprezentance Pero Zrinski.
Iz katerega časa kariere imaš najlepše spomine?
Vse od prve dirke na Nanos leta ’94 pa do OI 2000. Svet MTB je izjemno lep in raznolik, zabaven. Videl sem zelo dobro ogranizirana tekmovanja svetovnega merila v Canmoru, Mont Saint Anne, Cairns, Chateu d’Oex, izjemno lepo so nas ogranizatorji vedno gostili na vsaki tekmi, tudi lokalno v Sloveniji ter sosednjih deželah. Izgleda, je ta šport zelo priljubljen za publiko, vedno so izbirali odlične lokacije.
Katero zmago ali dober rezultat bi izbral za najtežje prigaranega?
🙂 Ponavadi so zmage najlažje.
Zagotovo je bilo največje garanje, če treniraš preveč, namesto da daš vse od sebe na tekmi.
Vedno, ko je bil Jure (Golčer) na štartu, je sledilo garanje. 🙂 Respect.
Na SP 1999 v Areju po osvojitvi 7. mesta med mlajšimi člani, Rok s svojimi navijači in Primožem Čerinom.
mtb.si: Ali ob delu, družini in še kakšnem hobiju najdeš kaj časa za kolo?
Kolesa imam rad. Od nekdaj. Vse, kar ima balanco oz volan, kar spretno ‘hendlam’, zato si skušam med sezono enkrat tedensko vzeti čas za bicikl.
20 let modrejši si kot takrat, ko si nastopil na olimpijskih igrah. Kaj bi drugače storil danes v Sydneyu in na splošno v karieri?
Ves čar je v načinu razmišljanja, kdor je pametnejši, bo boljši, tja do 20-tega leta se to sploh opazi … Manjkalo je predvsem počitka.
mtb.si (standardna): Tvoj popoln dan na kolesu (kje, kaj, s kom)?
Rok: Glej naslovno in zgornjo fotografijo.
Tvoj popoln dan brez kolesa?
Dam vsakemu dnevu možnost, da bo najlepši dan v življenju, s kolesom ali brez.
Kaj bi počel, če ne bi nihče izumil gorskega kolesa?
Kot vsak mulc sem si želel voziti motokros in doma ‘ni šlo skozi’.
Povej kaj o svojem najljubšem kolesu.
V mladosti San Andreas (spodaj desno). Danes Spec S-Works Epic in SW Stumpjumper, izjemni kolesi za vse vrste voženj, užitek na gor in dol.
Še dve arhivski: SP Sierra Nevada 2000 in ena bolj “free”
Tvoje prvo kolo?
Rdeč Kekec.
Tvoj vzornik?
John Tomac, nato Cadel Evans, neverjeten.
Tvoj mladi obetavnež za prihodnost?
Žal ne sledim tekmovalnemu delu mtb, le na cesti sem ponosen na fante, kako nova generacija raztura svetovno sceno. Bravo, fantje!
Najboljši nasvet, ki si ga kdaj dobil / ali nasvet, ki ga lahko daš drugim?
“The distance between dreams and reality is called discipline.”
Tvoj padec, ki si si ga najbolj zapomnil?
Predolg skok že na ravnino na BMX progi – zlom gležnja.
Na naslovni fotografiji s soprogo na nedavnem karantenskem kolesarjenju v Planici. Fotografije so iz Rokovega osebnega arhiva.
Preberi še
Na verigi: Srečo Komac
Na verigi – pravila in dosedanji izprašani
