Štajersko-primorski graditelj pumptrackov in večjih reči, ki bi najraje gradil doma, pa je trenutno s trebuhom za kruhom v Nemčiji.
Bi rekli, da je Peter, ampak je že od nekdaj Pero. Štajerc na Obali. Graditelj prog, parkov in poligonov. Eden od staršev izolskega parka in eden gonilnih pri KGK Obala, MTB učitelj, so-graditelj ljubljanskega Koloparka in podutiškega parka, član Alijansine gradbene ekipe, “šejper” na delu v tujini … Razmerje med gradnjo in furanjem ima gotovo podrto v korist prvega.
Izbral ga je Dejan Gorenc, ki je dobil še en “mandat”.
Peter Novak
Vzdevek: Pero
Kraj: Koper
Starost: 32
Pripadnost klubu, podjetju, plemenu … : Klub gorskih kolesarjev Obala, Alliance ASE, FunTracks Pumptracks, pumptrackom in obče kolesom
Dejan: V zadnjem času si poznan kot ključni strokovnjak za gradnjo pumptrack poligonov pri Pumptrack Slovenija. Koliko pumptrack poligonov si v zadnjem času pomagal postaviti in koliko jih še pričakuješ, da jih boš?
Pero: Sodeloval sem pri postavitvi kakega ducata pumptrackov. Bi jih skoraj vsaj še enkrat toliko, pa marsikateri ostane samo na papirju. Škoda, ker v ljubljanskem Kolopaku vidimo, kaj vse prinese tak poligon – mularija ga obožuje in do onemoglosti oblega. V njihovem imenu upam, da bodo še drugi kraji zajahali ta “trendi” val pumptrackov in jih v prihodnje izgradili še veliko.
Mnogi ne vedo, da je tvoja primarna naloga gradnja kolesarskih poti in pogosto te pot zanese tudi v tujino. V koliko različnih državah sveta si že gradil kolesarske proge in koliko kilometrov se jih je nabralo do sedaj?
Držav je 5, kilometrov pa tam okoli 40.
Kateri je tvoj naslednji večji kolesarski projekt?
Je pravkar v nastajanju. Na verigo sem pripet iz Nemčije, kjer v bike parku Geisskopf pomagam Diddieju Schneiderju pri obnovi trejlov in nadgradnji legendarne freeride “Evil Eye” linije. Zaključujemo Uphill Flow trejl, kar je tudi vznemirljivo, čeprav bi se pregovorno učinkoviti Nemci lahko naučili tudi kaj od nas, Alliancinih :).
mtb.si: Kakšen bi bil tvoj sanjski graditeljski izziv?
Pero: Hm… Dol. Ritmično izmenjaje med adrenalinom in endorfinom. Bolj strmo kot ne (tak, na glavo tu in tam), skale – preko kakega balvana, drop, par višjih band, izkoriščanje naravnih danosti – kake bulice in skalnati odseki … Pa spet drop. Potem kak step up skok, pa step down. Ampak tekoče, brez nekih zatikov, skoki z veliiiiiiko landinga, da bi bilo za malo širši krog rajderjev.
Ko včasih po par mesecev daleč od doma rovarim kje po Evropi ali Orientu, mi kak bajker tu in tam reče “Stari, pa ti imaš dream job!” me dajejo sladko grenki občutki. Po resnici in srcu bi bilo sanjsko graditi doma. Legalno na domačih tleh – to bi bil taki žur! Naredili bi najlepše in najboljše možno.
Pero preizkuša obline svoje asfaltne ljubice med Tivolijem in Lepo žogo, foto Berto
mtb.si (standardna): Tvoj popoln dan na kolesu (kje, kaj, s kom)?
Pero: Obalni špički nad Osapsko dolino s čim večjo klapo iz Obale. Škoda da vse redkeje z Leonom. Velika planina ali bilokje. Popoln dan je pač na bajku in smeha poln.
Tvoj popoln dan brez kolesa?
Čof v morje po celem dnevu krampanja ali pa vzdrževanja kakega od trejlov, ali pa parka v Izoli. Hjaa, ampak delat v gozd grem prav tako s kolesom. Pa povsod drugam tudi … V bistvu popolnega dneva brez kolesa sploh ni, ker je takrat verjetno res slabo vreme, ali pa si bolan in moraš biti noter. Al pa si v kaki službi. To pa niso nekaj prida dnevi.
Kaj bi počel, če ne bi nihče izumil gorskega kolesa?
Še vedno bi se igral v pesku pred bajto in gradil potke in stezice, pa se verjetno zraven praskal po glavi, da nekaj ne štima.
Povej kaj o svojem najljubšem kolesu.
Ej, čisto vsako kolo ti da veliko. XC-ja rad poimenujem freerider, z dirtom se imava še posebej rada … Oboževal sem vse pretekle velikosti in različice Rogovih BMX-ov. Pa na Sx trailu je bila prava uživancija. Jaz sem malo “stara šola,” zato so mi všeč freeride kolesa z dolgo-hodno enomostovno vilo spredaj.
Tvoje prvo kolo?
Rdeči mali 12-inčni Rog. Ker pa sem rojen v prejšnjem tisočletju, je imelo kar nekaj časa pomožna kolesa.
Tvoj vzornik?
Vsak, ki pelje bajk kot car, da buljiš skoraj odprtih ust, in se potem tudi lepo obnaša.
Tvoj mladi obetavnež za prihodnost?
Lahko vprašanje. Trojica mladih talentov iz obalnega MTB kluba. Jernej, ker je delaven, Klemen, ker je neustrašen, Vid pa nadnadarjen. Prve zobke smo pokazali v Ajdovščini na B4X prvenstvu pred mesecem dni in blazno obetajo.
Najboljši nasvet, ki si ga kdaj dobil / ali nasvet, ki ga lahko daš drugim?
Verjemi vase, zaupaj in sledi instinktu.
Tvoj padec, ki si si ga najbolj zapomnil?
Čeprav prvih 20 minut po padcu sploh nisem vedel, kje sem, se mi zdi, da tale s treninga na Megavalanchu leta 2014. Pred enim kikerjem je bila velika luža, ki je bila globja kot vseh dvajset prej pred ostalimi skoki, pa nisem glih primerno prilagodil hitrosti. Proti pristanku sem že peljal po prednjem kolesu in si govoril “rešiš to, rešiš to!” Pa nisem. Zadnje kolo je katalputiralo v zrak, belanco sem držal še, ko sem s čelado že ril po tleh. Pol je bla pa tema.
Preberi še
Na verigi: Andrej Berginc
Na verigi – pravila in dosedanji izprašani
Uvodna fotografija Martin, Gruzija 2015
Zaslužena kitica ali dve, foto Martin
