Upokojena državna prvakinja in skupna zmagovalka SloEndura. Ne, v resnici še zdaleč ni za odpis.
Matic Kranjšček je verigo zadržal v Logatcu. Novi člen je Nina Rupnik, ki že drugo sezono uživa dirkaški pokoj. Pred tem je bila skupna zmagovalka v seriji SloEnduro (2014, 2015) in državna prvakinja (2015). Da, poslovila se je na vrhu. Pa to še zdaleč ne pomeni, da kaj manj miga.
Ne zamešaj je z Nino Homovec, poročeno Rupnik 🙂
Nina Rupnik
Vzdevek: Hmm nekih specifičnih nimam … Ljubkovalno Nini, Ninč, v osnovni šoli pa Snoopy
Kraj: Logatec
Starost: 31
Pripadnost klubu, podjetju, plemenu … : bivša pripadnica MBK Sport R
Matic: Prvo vprašanje bo čisto rahlo osebno obarvano. Ko sem namreč ugotovil, da imam skorajda za sosedo eno tako gajstno kolesarko (takrat si bila še aktivna tekmovalka), smo se kmalu zmenili za prvo skupno lokalno furo. Gor je šlo prijetno in klepetavo izenačeno, na začetku spusta z Ljubljanskega vrha pa je bil oblak prahu zadnje, kar sem videl vse do podna. Pa me zanima, če si se takrat uvidevno “malce držala nazaj” ali si vseeno “odpeljala na polno”? Ker meni si se zdela z drugega kolesarskega planeta 😉
Nina: Hehe. Ja, zelo v živo se spomnim najine prve skupne mini turce po okoliških hribih. Če se prav spomnim tudi spustov, so bili zabavni, dokaj očiščeni in z veseljem sem se podila po njih. Vseeno je bila glava z mano, ker so bili nepoznani traili in nikoli ne veš, kdaj ti kakšna skrita ovira prekriža pot. Tako da ja, bil je gas, skoraj do konca, z očmi na preži.
Če se ne motim, je pred kratkim minila druga sezona, od kar nisi več tudi sama aktiven del enduro tekmovalne srenje. Še kaj spremljaš dogajanje in ali se še kdaj oglasi “črviček”, ki spomni na ves adrenalin in tisto prijetno-intenzivno doživljanje med tekmovalno sezono?
Uuf moram priznati, da zelo malo. Malo prečekiram galerije s posameznih tekem, to je pa tudi vse. In ja, neizmerno sem vesela, ko je vikend deževen in se mi ni treba ubadati z mislimi, kaj bom oblekla, a mam dobre gume in a bom zvozila blatno progo tako, kot je treba 😉 To je en velik plus 😉
Iskreno povedano se nič ne oglaša. Z vsem sem zaključila po tehtni odločitvi, tako da celotnega dogajanja ne pogrešam. Na kolo lahko grem v vsakem primeru.
Na polno proti naslovu prvakinje, foto Nejc Bole
Poznam te kot zelo energično dekle, vpeto v številne športne dejavnosti in druge oblike aktivnega preživljanja prostega časa, dela z mladimi, prostovoljstva … Je kaj takega, kar sedaj najbolj zapolnjuje tvoj aktiven prosti čas ali preprosto uživaš v vseh stvareh, za katere pred tem ni bilo časa?
Bom kar rekla, da uživam v stvareh, za katere prej ni bilo časa oziroma so bile na stranskem tiru. Tako da mi sedaj bolj zmanjkuje časa, da bi počela vse, kar me zanima.
Zadnje pa povsem na kratko: kdaj gremo spet skupaj na kako furo?
Evo Matic, jutri. Oziroma, ko boš tole bral, bo turca že pod streho.
mtb.si: Kako si se odločila za enduro in koliko let si resno kolesarila, preden si si nadela številko na krmilo?
Nina: Moje prve sanje so bile downhill. Vendar so se te sanje dokaj klavrno končale, še preden sem nastopila prvo dirko, saj sem se poškodovala še pred sezono. Po okrevanju in dolgem razmišljanju, ali je downhill sploh zame, sem se odločila, da poskusim v enduru, ki je ravno takrat prišel na našo sceno.
Pred tem nisem kaj dosti kolesarila, mislim da sem začela eno sezono prej z občasnimi obiski bike parkov. Lahko bi rekli, da sem na tekmovalno sceno prišla zelo zelena, neizkušena in predvsem brez kondicije, kar se je lepo pokazalo na moji drugi dirki v Italiji, ko sem že na prvem vzponu na štart prve etape prišla s totalno praznimi baterijami. Takrat sem videla, da enduro ni tako enostaven kot izgleda, in da bo treba na kondiciji delat o-g-r-o-m-n-o.
mtb.si (standardna): Tvoj popoln dan na kolesu (kje, kaj, s kom)?
Nina: Celodnevna tura, nepoznan teren, z dih jemajočimi pogledi, prijetno težkimi vzponi in fenomenalnimi dolgimi spusti. Sama, v družbi, ni pomembno, samo da je veter v laseh.
Tvoj popoln dan brez kolesa?
Morje, morje, morje. In še enkrat morje.
Kaj bi počela, če ne bi nihče izumil gorskega kolesa?
Definitivno bi se ukvarjala s kakšnim drugim športom.
Povej kaj o svojem najljubšem kolesu.
Moje najljubše kolo je moje trenutno kolo, Orbea Rallon, živo rumene barve. Ni več najnovejši, ni več najboljši, je pa moj moj moj. In ko se odločim, gre z veseljem z mano en krog.
Tvoje prvo kolo?
Rdeč BMX, z rumenimi dodatki – zakon kolo!!
Med domačo enduro elito, foto Nejc Bole
Tvoj vzornik?
Hmmm, ga nimam.
Tvoj mladi obetavnež za prihodnost?
Mladi oz. ne več tako mladi obetavnež, ki že kaže sadove svojega dela – Vid Peršak. Zanj si želim samo to, da bo stal na najvišji stopnički EWS serije in da bo vedno s takim veseljem delal vragolije na kolesu, kot jih sedaj.
Najboljši nasvet, ki si ga kdaj dobila / ali nasvet, ki ga lahko daš drugim?
Uživaj v tem, kar delaš, in vztrajaj.
Tvoj padec, ki si si ga najbolj zapomnila?
Definitivno padec na progi v Buzetu, kjer sem si zlomila zapestje desne roke in dlančnice na levi roki in pristala doma z obema nepokretnima rokama. Pa mogoče pretres možganov na Javorniku. Vsi ostali padci in poškodbe pa so bili manjši.
Preberi še
Na verigi – pravila in dosedanji izprašani
Razen drugače podpisanih so fotografije iz Nininega osebnega arhiva
