13. februarja 2018

Še en spustaš iz devetdesetih, danes prvoligaš med slovenskimi gorskimi vodniki. Tudi na kolesu se je kaj naučil za današnji posel. In seveda gre še vedno na bajk.

Maja in Grega Šilc sta verigo obdržala na Gorenjskem. No, takorekoč. Mitja Šorn prihaja z Blejske Dobrave, za izhodišče svojih tur po Julijcih pod imenom Triglav Guides ima Mojstrano, družinsko gnezdo pa si je ustvaril onkraj Trojan v Savinjski dolini.

Mitja je pri KK Završnica začel v krosu, nato bil leta 1997 najhitrejši slovenski mladinec v spustu (tudi člane je kdaj nabrisal). Tudi kot član je še tri sezone nastopil na kaki dirki svetovnega pokala in leta 1998 tudi na SP v Kanadi, potem pa so ga počasi premamile še bolj našpičene gore, plezanje in alpinizem. Diplomant fakultete za šport je danes vodnik z mednarodno licenco, eden najbolj spoštovanih pri nas in predsednik združenja gorskih vodnikov Slovenije, največ pa vodi na Triglav.

Mitja Šorn

Vzdevek: Šorn, v dirkaških časih pa še Šmorn Palmer ali princ Valiant …
Kraj: Petrovče
Starost: 38
Pripadnost klubu, podjetju, plemenu … : Triglavguides, AO Jesenice

Maja in Grega: V zimskem času je pomemben del tvoje službe turno smučanje. Najdeš kaj vzporednic med gorskim kolesarjenjem in turnim smučanjem?
Mitja: Teh vzporednic je ogromno. Gre za športa v naravi, pri obeh si užitek moraš zaslužiti s tem, da se na vrh hriba večinoma povzpneš na lastni pogon. To konec koncev zaznava tudi industrija, saj vse več kolesarskih trgovin prodaja turno opremo, pa tudi proizvajalci kolesarske opreme so se začeli posvečati tudi turnemu smučanju (Sportful ima hribovsko, smučarsko znamko Karpos, Scott ponuja praktično kompletno opremo …)

Vsi poznamo trenutno dokaj negativen odnos splošne javnosti do gorskih kolesarjev. V preteklosti (beri 120 let nazaj) je podoben odnos veljal do alpinistov. Kaj bi po tvojem mnenju morali gorski kolesarji narediti, da postane naša aktivnost tako cenjena, kot je alpinizem?
Stvari se počasi premikajo na bolje. Sam v gorskem kolesarstvu vidim ogromen turističen potencial, celo tako velik, da že nekaj let razmišljam o licenci za vodnika (se na koncu nikoli ne zgodi, ker je preveč obveznosti z gorskim vodništvom). Gradnja prog, namenjenih samo gorskim kolesarjem, je en velik korak na tej poti, pomoč pri urejanju planinskih poti tudi. Predvsem pa se mi zdi, da na obeh straneh potrebujemo malo več strpnosti. Sam v skoraj 30 letih furanja bicikla nikoli nisem imel negativne izkušnje s pešci, ki sem jih srečal, je pa res da grem mimo njih ponavadi počasi, jih pozdravim, kako rečemo in potem gas dalje.

Glede na to, da letos praznujemo 240 let od prvega vzpona na Triglav, naju zanima, kolikokrat do sedaj si se na naš najvišji vrh povzpel ti?
Ne štejem natančno, amapka samo lansko leto 38-krat. Tako je že skoraj 10 let, tako da se je nabralo okrog 250 vzponov. Na žalost mora vsak nekam v službo, moja je še malo bolj oddaljena kot služba povprečnega človeka.


Foto Triglav Guides

mtb.si: Česa se najbolj spomniš iz svojih mtb dni?
Mitja: Predvsem tistih, ki smo takrat furali. Ker sem kar na hitro prekinil s to sceno, jih bolj malo vidim, ampak to, kar smo počeli s Kranjčani in Bizijem, bo ostalo v spominu za vedno.

Kako danes gledaš na to svoje obdobje? Si se naučil kaj, kar ti pride prav danes?
Našel sem mero pri pitju piva. Malo bolj zares pa mogoče vztrajnost in to, da čeprav se nekaj zdi nemogoče, na koncu ni. V mojih časih recimo upravljalci žičnic niso hoteli slišat ničesar o gorskih kolesarjih, sedaj pa so ena večjih strank poleti in vsako resno smučišče ima svoj bajk park.

Kje in ob kakšni priložnosti te lahko še vidimo na kolesu?
Večinoma izven vodniške sezone, spomladi, pozimi in jeseni. Če le gre, se za uro ali dve odtrgam od računalnika in naredim kako furo po spodnji Savinjski dolini. Pa z otroci na pump tracku v Izoli, kmalu upam da tudi v Celju.


Evo ga, poster, ko je že Barb na svetovnem pokalu v Mariboru leta ’99 slikala pokonci. Rokenrol!

mtb.si (standardna): Tvoj popoln dan na kolesu (kje, kaj, s kom)?
Mitja: Tista ura, ko izven sezone vstanem in grem stran od računalnika na domače kuclje (Bukovica, Žvajga …)

Tvoj popoln dan brez kolesa?
Turne ali freeride smuči v breztežnem pršiču, kako plezališče na obali za prvi november …

Kaj bi počel, če ne bi nihče izumil gorskega kolesa?
To, kar počnem kljub gorskemu kolesu, smučal in plezal.

Povej kaj o svojem najljubšem kolesu.
Sedaj sem kar navezan na 15 let starega Authorja, navzdol se lahko primerja z sodobnejšimi kolesi, navzgor pa pač malo bolj trpim. Se me pa počasi hoče znebit in mi zadnje mesece stalno pripravlja presenečenja.

Tvoje prvo kolo?
Poni

Tvoj vzornik?
Ga ni.

Tvoj mladi obetavnež za prihodnost?
Na žalost premalo spremljam sceno, da bi lahko odgovoril kaj pametnega. Mogoče se moja dva sinova zapalita za iste stvari, kot sem se jaz.

Najboljši nasvet, ki si ga kdaj dobil / ali nasvet, ki ga lahko daš drugim?
Što ne ubija, jača.

Tvoj padec, ki si si ga najbolj zapomnil?
Jih je ogromno. Še kar menim, da ob dobrem dnevu na kolesu moraš vsak enkrat past. Najbolj se spomnim padca iz Jošta, ko sem s 70 na uro priletel v drevo.

Preberi še
Na verigi: Maja in Grega Šilc
Na verigi – pravila in dosedanji izprašani

Mitja na www.explore-share.com

Sledite nam