12. junija 2018

Če bi stavil, da malo krepkejši mariborski ded z vzdevkom Kardelj na svojem 24-palčniku ne obrne backflipa … bi bil ob denar.

Od gorenjskega Marka do štajerskega Marka. Slednji je pravi ata Smrk dirt parka ob … Kardeljevi 😉 cesti v Mariboru. Njegova zgodovina furanja, gradenj in organiziranja dogodkov pa je kljub relativni mladosti že kar dolga.

Kardelj je doma v mariborskem dirt parku, te dni koplje malo višje ob Dravi, a o tem več kmalu …

Marko Draguljić

Vzdevek: Kardelj
Kraj: Maribor
Starost: skoraj 29
Pripadnost klubu, podjetju, plemenu … : Den Devils

Marko J.: Začel si na BMX-u, nadaljeval na MTB, kako to da si se odločil za to spremembo?
Marko D.: V bistvu sem začel z gorskim kolesarjenjem, ko sem pa presedlal na dirt, sem le kakšno sezono ter nekaj tekem odpeljal na BMXu, vendar sem kar hitro ugotovil, da sem prevelik za 20”, pa tudi izbira geometrij ter krmil je bila takrat kar slaba. Tako sem se znašel na 24″ dirt kolesu, ki furam še zdaj in kot kaže še bom nekaj časa. Pa tudi za tega mi vsi pravijo, da mi je premali … 🙂

Kakšna se ti zdi scena sedaj v primerjavi s časom, ko si začel?
Mislim, da si to vprašanje zastavljamo vsi, ki smo furali pred razcvetom pametnih telefonov ter množične uporabe interneta. Kot vse okrog nas se je tudi dirt scena precej spremenila. Pred leti smo dirteri zahajali v gozdove, ob druženju premetavali lopate, gradili umetnine iz zemlje ter neobremenjeni s triki skakali za “dušo”. Dandanes je že sama oblika skokov drugačna, saj so v modi leseno/železna vzletišča, ki morajo bit vsaj 2 metra visoka za večje trike in brez vzdrževanj, ker se nobenemu ne ljubi ukvarjati s tem.
Današnji podmladek pa je že v startu zelo obremenjen s triki, ki jim jih internet dnevno servira na ekrane, in marsikdaj želijo preskočiti same osnove furanja ter preiti k rotacijam. Rajderji, ki prisegajo na stil, enostavno uživajo v skakanju s kolesi ter uživajo ob premetavanju zemlje, pa so zadnje čase kot jetiji. Občasno se mi kolca po stari freestajlerski sceni, ki ste jo tudi vi Tržičani odlično reprezentirali. Še zmeraj pa občudujem to solidarnost ter spoštovanje, ki je še vedno kar močno v tej disciplini. Pa vsa ta šminkerija okrog koles je pri nas kar slaba, kar ful lajkam … Kolesarska industrija pa, kot zgleda, ful manj.

Si gonilna sila štajerskih dirtarjev, lahko poveš kaj več o tem?
Hmm … Kakšno desetletje se trudim z našim dirt parkom ob bmx progi, v katerem še vedno zelo uživam. Zavedam se, da je občasno pač treba nekaj volje in truda posvetiti za ohranitev dirt parka ter spodbudo mladih. Mislim, da smo eden redkih javno dostopnih parkov takšnih dimenzij daleč naokrog in glede na zgornji odgovor se moramo tudi mi precej prilagajati modnim smernicam, da ostajamo privlačni za mlade. Ravno ta vikend sem organiziral skoke s kolesi v Dravo, ki jih z veseljem naredim, predvsem zaradi podmladka, da se hitreje naučijo kakšnih novih trikov ter ohranjajo to motivacijo do furanja, ki je dandanes hitreje minljiva. Z letošnjo sezono recimo sem, če izključim vsakodnevne nevihte, precej zadovoljen, saj imamo nekaj podmladka vsakodnevno na progi, ki tudi pridobiva na odnosu do parka ter skakalnic samih. Saj veš … No dig, no ride!


Kickin’ it na Red Bull Wild Ride v Divjini, foto Aljaž Sedovšek

mtb.si: Kakšno je tvoje razmerje gradnja / furanje?
Marko: Na domačem parku je zadnje čase kar precej bolje, saj mladina lopata medtem, ko se jaz trudim priskrbeti vso potrebno orodje, motivacijo ter čevapčiče, ki so sestavni del tega. 🙂 Tako sem precej več na kolesu, kadar sem tam. Občasno nas pa kdo zaprosi za kakšno pomoč pri izgradnji kakšne linije ali skoka in do zdaj smo še vedno nesebično priskočili na pomoč. To še zmeraj rad počnem, saj je vsak skok unikaten ter svojevrstna umetnost. Upam pa, da bo v prihodnje, kot trenutno … čim več furanja!

Premet nazaj pa verjetno še vedno obrneš, tudi če te zbudimo ob treh ponoči in te naženemo na džampo?
Seveda, ostaja najljubša stvar na kolesu, je pa res, da jih zadnje čase več počnem na resi skoku (oblazinjen pristanek), saj imam za seboj dovolj trdih padcev. Kljub nešteto skokom mi ohranjanje nekaterih trikov daje zadostno mero adrenalina, da je še vedno fajn.


“Doma” v parku

mtb.si (standardna): Tvoj popoln dan na kolesu (kje, kaj, s kom)?
Marko: V Den Devils domačem parku s prijatelji oz. kjerkoli, kjer so fajni skoki in da le ni preveč stresa in šminke naokrog.

Tvoj popoln dan brez kolesa?
Vsekakor nekje v naravi, čeprav najraje pa poležavam kje ob vodi.

Kaj bi počel, če ne bi nihče izumil gorskega kolesa?
Glede na to, da sem odraščal v strnjenem naselju, kjer so šle vsem po glavi le lumparije, nerad razmišljam o tem in sem hvaležen za ta izum. Dandanes pa bi hitro našel kakšen hobi, saj imamo vse na dosegu rok.

Povej kaj o svojem najljubšem kolesu.
Vsako mi je bilo po svoje všeč in sem ga občudoval. Nikoli nisem imel serijsko sestavljenih koles, pa tudi uničil sem kar precej stvari, tako da ni bilo časa za čustveno navezovanje.

Tvoje prvo kolo?
Pony. Prvo kolo, s katerim sem odpeljal tekme Bike fighta ter zvozil sezonsko vozovnico na Pohorju, pa je bil Rog Kanin. Verjetno edini na sceni, je pa bil vizualno dobra replika spustašev za tiste čase, saj je imel dvomostično vilico. Tudi šraufat sem se naučil na njem, tako da dobra šola s super spomini.


En backflip mora bit v tej objavi … Foto Rok Lah

Tvoj vzornik?
Večino mladosti Cedric Gracia, zdaj pa ne spremljam več toliko rajderjev, saj jih je preveč. Drugače pa vsak, ki se najde v življenju ter ustvarja kar želi in s tem preživi.

Tvoj mladi obetavnež za prihodnost?
Marin Ranteš, lokalno pa Žiga Močilnik, če bo le dovolj zagnanosti.

Najboljši nasvet, ki si ga kdaj dobil / ali nasvet, ki ga lahko daš drugim?
Dobil sem jih ogromno, ker pa mi po večini gredo bedarije po glavi, si jih dolgoročno ne zapomnim, žal. Vem le, da se brez muje še čevelj ne obuje! 🙂

Tvoj padec, ki si si ga najbolj zapomnil?
Glede na disciplino furanja so bili padci del vsakdana, pa tudi zlomov in zvinov je bilo kar nekaj. Vsekakor pa je bilo uničenje križnih vezi ter meniskusa v kolenu, v času najboljše forme, najbolj boleče. Ker pa ene vezi nimam že skoraj 6 let in moram marsikje paziti, tega padca zagotovo ne bom nikoli pozabil.

Preberi še
Na verigi: Marko Južnič
Na verigi – pravila in dosedanji izprašani
Worth It 19: Končno v Sloveniji!

Uvodna fotografija Žiga Krajnc

Sledite nam