28. februarja 2017

Še en smučarski tekač in mtb pionir, ta je pri šestdesetih odkril enduro.

Ko je Metod, naš prejšnji gost serije, konec osemdesetih začenjal svoje razmerje z gorskimi kolesi, je Janeza Reberšaka gledal že kot malo starejšega gospoda. A nekdanji reprezentant v smučarskem teku je skupaj s starejšim, žal pokojnim Lojzetom Oblakom, v prvih sezonah krosa pri nas lepo navijal ušesa mladcem z najboljšimi člani vred!

Smučarskemu teku in gorskemu kolesu je Janez zvest še danes. Prvemu tudi poslovno, s trgovino in zastopstvom za znamki Swix in Madshus, drugemu pa … beri spodaj!

Janez Reberšak

Vzdevek: –
Kraj: Černivec, Brezje
Starost: 62
Pripadnost klubu, podjetju, plemenu … : JR Sport

Metod: Lahko malo opišeš svoje začetke gorskega kolesarstva, si bil mogoče tudi na prvi uradni tekmi z gorskimi kolesi iz Gozd Martuljka čez Srednji vrh leta 1987 v Tofovi organizaciji? Kako je tekla naveza z Lojzetom Oblakom, kdo je koga navdušil?
Janez: Začel sem leta 1985 ali 86, ko sem v Italiji pri Čuku kupil prvo gorsko kolo znamke Cinelli. Najprej pravzaprav enega za ženo, dva tedna pozneje pa sem šel še po enega zase. Na Gorenjskem sem bil tako eden prvih na gorskem kolesu, naslednje leto mi je sledil Tine (Zupan), ki sem ga navdušil.
Lojz je bil odličen plezalec, poznala sva se iz cestnega kolesarstva in smučarskega teka. Prehitel me je na prvem triatlonu jeklenih, ko sem bil absolutni favorit. Na kolesu sem šel na škrge za njim, potem pa nisem mogel teči … Dajala sva se na vzponih na Vršič, jaz sem imel rekord 38:10, Lojz 37 minut. V Martuljku pa sem ga lovil na spustu, mislim da je bil Lojz v cilju par sekund pred mano.

Lahko malo opišeš posebnosti in skupne točke množičnih prireditev za smučarske tekače in gorske kolesarje? Si eden redkih, ki pozna obe različici Birkebeinerja.
Na oba pridejo isti ljudje. Nastopil sem na kolesarskih Birkenbeirrittet in CykelVasan, na obeh sta tudi trasi zelo podobni, le jezerom in močvirjem se na kolesarskem maratonu izognejo. Makadama je veliko, a počasi dodajajo več in več poti. Udeležencev je več kot 10.000 udeležencev, vsi na trdakih, tudi kak s trdimi vilicami.

Najbolj doživeta, všečna, oziroma naj destinacija za gorske kolesarje in navdušence tvojega tipa športnih popotnikov v svetu?
Z ženo sva bila zdaj že šestkrat po mesec dni v Severni Ameriki. Prvič, ko sva potovala od Canmora do Whistlerja, sem še najemal kolo. Potem sva šla čez Kolorado od Vaila preko Aspna, Grand Junctiona in Fruite do Moaba v Utahu in Sedone v Arizoni. Pa Lake Tahoe, Santa Cruz … Povsod je veliko uživaških poti, ponavadi grem zjutraj na kolo z ženo in popoldan z domačini, prijatelji.
Morda bi izpostavil Bend, Oregon, tam sva bila dvakrat in tam imaš res vse!

Kaj te navdušuje v Sloveniji?
Neskončne možnosti, predvsem na Bovškem in v zahodni Sloveniji – Kobariški stol, Matajur … Poti je veliko, a treba je še veliko prostovoljnega dela za urejanje obstoječih poti in za gradnjo novih. S papirji pa vsi vemo, kako je …

mtb.si: Telesno si gotovo dobro pripravljen, si še kdaj natakneš štartno številko na krmilo?
Janez: Zadnji dve leti ne vozim več maratonov, saj me je začelo navduševati enduro kolo, v tej disciplini pa ne tekmujem.


Janez na Peci – če SloEnduro odpre kategorijo 60+, pa nemara pride!?

mtb.si (standardna): Tvoj popoln dan na kolesu (kje, kaj, s kom)?
Janez: Z ženo, sinom Jernejem in sparing partnerjem Tinetom, kje okoli doma.

Tvoj popoln dan brez kolesa?
Na tekaških smučeh.

Kaj bi počel, če ne bi nihče izumil gorskega kolesa?
Prav tako bi bil v gorah, ukvarjal sem se tudi z alpinizmom.

Povej kaj o svojem najljubšem kolesu.
Moje najljubše kolo je zdaj Canyon Strive.

Tvoje prvo kolo?
Češko dirkalno, mislim da je bil “maraton”, gorsko pa Cinelli.

Tvoj vzornik?
Mladina z interneta, se ipopolnjujem na tem področju.

Tvoj mladi obetavnež za prihodnost?
Moje vnukinje, so že na gorskih kolesih.

Najboljši nasvet, ki si ga kdaj dobil / ali nasvet, ki ga lahko daš drugim?
Rad moraš imeti to, kar delaš. Če gre za tekmovalno udejstvovanje, potem tako pridejo tudi uspehi.

Tvoj padec, ki si si ga najbolj zapomnil?
Pred kakšnimi tremi leti na maratonu v Italiji, pri Vidmu. Nekdo je padel pred menoj in sem kar grdo treščil, trikrat sem si zlomil lopatico.

Preberi še
Na verigi: Metod Močnik
Na verigi – pravila in dosedanji izprašani

Fotografiji sta iz Janezovega osebnega arhiva

Sledite nam