Spustaš iz dni ŠD Life in poklicni graditelj v avstrijskih parkih svoje znanje zdaj uporablja v novem slovenskem kolesarsko-gradbenem podjetju.
Veriga ostaja med BATTovci, naslednji je na vrsti Janez Bajda, ki ga je izbral Nejc Jereb. Janez je tekmoval v spustu, bil tudi med najbolj pridnimi v žal izginulem ljubljanskem klubu Life, nato pa je skozi veselje do gradnje poti to tudi oblikoval v službo graditelja in vzdrževalca v avstrijskih parkih. Zdaj to znanje uporablja v novem slovenskem kolesarsko-gradbenem podjetju.
Janez Bajda
Vzdevek: Bajda ali Dirty
Kraj: Ljubljana
Starost: 36
Pripadnost klubu, podjetju, plemenu … : BATT Crew d.o.o., Golovec Trails
Nejc: Kako to, da več časa gradiš proge in se malo voziš s kolesom?
Janez: Res je, da sem zadnje čase spet več za “lopato” kot kje v parkih na kolesu. Razlogov za to je več. Trenutno me predvsem žene monžnost izdelave kolesarskih površin v Sloveniji. Pred tem sem to delal v tujini. Sklepam, da v Sloveniji infrastruktura ni tako močna in me posledično manj mika vozit tukaj. Še posebej, ko govorimo o DH kolesu. Dejansko se z AM kolesom vozim skoraj vsak dan, ampak to je ena hitra fura na Golovec, kjer se zadeve glede prog razvijajo v pravo smer. Seveda tudi družina vzame nekaj časa.
Kakšen se ti zdi razvoj slovenske kolesarske scene?
Scena v Sloveniji je izredno razvita, kar pa ne velja za našo infrastrukturo oziroma za urejeno področje gorskega kolesarstva. Če primerjam sosednje države, nam glede scene ne manjka kaj dosti. XC, enduro, DH, BMX tekmovanja, prireditve, dogodki in ostalo. Mislim, da tega ne manjka. Imamo vse, od top rajderjev v vseh naštetih disciplinah do ogromnega potenciala narave, terena in lokacije.
Izkoriščanje oziroma upravljanje s ponujenim pa je po mojem mnenju slabo. Seveda se stvari tudi na temu področju premikajo, vendar zaostajamo kot vedno za razvitejšimi. Ponudba prog v Sloveniji je verjetno manjša kot povpraševanje.
Na 24 urah Semmeringa leta 2012, foto Lorena Gellini
Kakšna je razlika med progami v Avstriji in Sloveniji?
Lahko bi za primerjavo rekel, da podobno kot pri smučiščih ali snowboard parkih. V Avstriji so daljša, večja, modernejša, urejena, varna … Največja razlika je predvsem na področju trženja in razumevanja potenciala turizma — kolesarskega poletnega turizma, kar pa se že nekaj časa spreminja. Pri nas se trenutno veliko vlaga v turizem in pozitivni rezultati se že kažejo. Avstrija je v tako politiko vstopila že kar nekaj časa nazaj in je zato toliko razvitejša.
Kar se tiče prog, je največja razlika sam način izgradnje in investicije, povezane z njimi. Kot vemo, se številke glede bike parkov v Avstriji zavrtijo tudi čez milijon evrov, tako da seveda ne moramo pričakovati, da bo pri nas enako. Ni pa vedno vse v denarju. Pametno zasnovanje in načrtovanje prog lahko drastično spremeni strošek investicije. Za primer lahko vzamemo kar nekaj lepih slovenskih prog, kjer se je naredilo veliko z majhnimi vložki.
Če pa si ciljal na bolj bajkerski odgovor, bi rekel, da je v Avstriji več flowa, smooth kickerji, step upi, ogromne bande odprte linije in speed, pa predvsem brez nevarnosti in nepričakovanih presenečenj. Za vse to je v vsakem parku odgovorna resna ekipa zaposlenih shaperjev.
Ene legendarne stopničke v legendarnih Avčah leta 2013. Od leve Merljak, Bajda, Turk. Foto Mateja Starman.
mtb.si: Gradbena firma BATT bo v naslednjih mesecih verjetno zaposlena tudi z gradnjo za Flat Out. Izdaj nam še kakšen projekt!
Janez: Res je. V letošnji sezoni s podjetjem BATT Crew d.o.o. ponovno urejamo Bikepark Ljubljana v Podutiku in ga pripravljamo na dvodnevni dogodek Flat Out, ki bo 26. in 27. julija. Pričakujete lahko še nekaj več materiala na whip liniji, kakšen pumptrack za event, obnovljen dual in mogoče še kaj. Poleg tega smo zaposleni z ostalimi projekti, kot so pumptracki in bikeparki. Pravkar smo dokončali asfaltni pumptrack v Depali vasi, otvoritev bo 25. aprila. Vabljeni. Za ostalo pa počakajmo do izdelave in obvestimo.
Zimska z Golovca, ko se temu še ni reklo Golovec Trails. Foto Jan Porič/Porson Media.
mtb.si (standardna): Tvoj popoln dan na kolesu (kje, kaj, s kom)?
Janez: Moj popoln dan je na DH kolesu na hitri progi z lepimi jumpi z velik flowa in top pošejpana. S katerim koli rajderjem, ki uživa v furanju.
Tvoj popoln dan brez kolesa?
Če ni kolo, je pa board … Če pa nič od tega, pa s familijo nekje na tropskih plažah.
Kaj bi počel, če ne bi nihče izumil gorskega kolesa?
Možnosti za pobeg v naravo je veliko. Najbljižje mi je boardanje, kjer so občutki ko furaš podobni. Drugače sem si pa vedno želel vozit MX, pa zaradi mestnega življenja to ni bilo mogoče.
Povej kaj o svojem najljubšem kolesu.
Če bi lahko še enkrat vozil katerega od mojih koles, bi verjetno zbral moj prvi dirt bike Azonic. Seveda so bile vozne lastnosti dosti slabše od današnjih, ampak ker nismo vedli, je blo TOP. S tem bajkom sem se lotil vseh izzivov in glede na moj stil vožnje je dočakal lepo starost, preden je šel v kot. Doživel je marsikaj. 2x švasan, šravf čez krono vilce, šravf v BB, dvojna ketna in polomljenih veliko sedežev, menjalnikov, felten, gonilk, pedal … Še vedno ga imam nekje v kotu.
Tvoje prvo kolo?
Gary Fischer Advance.
Tudi to zna Janez. Kam pristaja, pa ni pomembno. Foto Urban Resnik.
Tvoj vzornik?
Steve Peat.
Tvoj mladi obetavnež za prihodnost?
Vsi, ki so pripravljeni nekaj vložiti in imajo pravi pristop.
Najboljši nasvet, ki si ga kdaj dobil / ali nasvet, ki ga lahko daš drugim?
Nikoli nisem dobival nasvetov, večinoma sem se učil sam.
Moj nasvet bi bil ne furat nevarnih objektov – hitro kaznujejo.
Tvoj padec, ki si si ga najbolj zapomnil?
Vsak hud padec ima svojo zgodbo in vse sem si zapomnil.
Preberi še
Na verigi: Nejc Jereb
Na verigi – pravila in dosedanji izprašani
