8. decembra 2015

Nekdanji cestni kolesar, ki se je prešolal v specialista za vzpone in se izšolal za bike fitting.

Igor Kopše je izbral mlajšega štajerskega kompanjona, Mariborčana Dejana Vračiča. Dejan je začel na cesti, že desetletje pa je med najmočnejšimi “plezalci” na domači sceni. Lastnik nekaj pomembnih skalpov z vzponov, med drugim naslova državnega prvaka, je bliskovito pregrizel tudi že kakšen mtb maraton in bil že državni podprvak v tej disciplini. Je tudi strokovnjak za nastavitve položaja kolesarja na kolesu ter osebni trener.

Dejan Vračič

Vzdevek: –
Kraj: Maribor
Starost: 34
Pripadnost klubu, podjetju, plemenu … : ExtremeVital Maribor, športna prehrana Toplevel.si

Igor: Dejan, dolgo si bil na sceni tako na cesti kot MTB, katera disciplina ti je bila ljubša?
Dejan: Gorsko kolesarjenje mi je bilo vedno ljubše. Vožnja po gozdu in potkah, narava in mir, brez avtomobilov, ki te včasih želijo izriniti iz ceste. Prave treninge pa sem delal samo na cesti.

Šel si skozi obdobje, ko si vozil tako kot mlad kolesar v eliti, kot kasneje, ko si vozil kot amater s službo in družino. Katero obdobje kolesarjenja ti je bilo težje ali lažje in zakaj?
Odgovor je sila preprost, kot mladi “junci” smo se naganjali in tekmovali, brez kakšnih obveznosti in dolgoročnih življenskih ciljev. Morda so bili treningi res napornejši, a je bilo veliko časa za regeneracijo. Ko imaš enkrat družino, se prioritete spremenijo, treniranje postane zelo zakompliciran plan, ki ga moraš nenehno usklajevati in sprejemati kompromise. Zavedaš se, da so v življenju pomembnejše stvari kot kolo in treningi.

Je kakšna stvar, ki si si je v letih aktivnega kolesarjenja res zelo želel, pa je nisi nikoli poizkusil, uresničil?
Želja vsakega kolesarja se je prebiti v močnejšo ekipo. Marsikdaj so zato potrebne zveze in poznanstva in ne samo trdo delo in talent, kot izgleda na prvi pogled. Zaradi spleta okoliščin mi to nikoli ni uspelo oziroma bilo namenjeno.

mtb.si: Tvoj popoln dan na kolesu (kje, kaj, s kom)?
Moj popoln dan na kolesu je bil, ko sem po res napornem jutranjem treningu šel še enkrat s kolesom na Pohorje s punco Lucijo, kjer je preskočila še zadnja iskrica ☺. Štiri dni za tem je bilo DP v vzponu na Uršljo goro, kjer sem z lahkoto zmagal. Ljubezen ti da krila!

Tvoj popoln dan brez kolesa?
Lenobno dopoldne ob morju, ko se nikamor ne mudi, in pozna kavica, medtem ko se hčerka zadovoljna igra.

Kaj bi počel, če ne bi nihče izumil gorskega kolesa?
Iskal bi smisel življenja.

Povej kaj o svojem najljubšem kolesu?
Glede kolesa nisem bil nikoli izbirčen, saj kot tekmovalec dobiš kolo od sponzorja in dirkaš. Mi pa je sedaj smešno, ker sedaj vozim boljša kolesa, kot pa takrat, ko sem še resno dirkal. Trenutni kolesi sta Specialized Tarmac in gorsko Stumpjumper HT.

Tvoje prvo kolo?
GT Avalanche 1996

Tvoj vzornik?
Nihče.

Tvoj mladi obetavnež za prihodnost?
Na mtb kolesu Rok Naglič in na cesti Luka Sagadin. Oba super skromna fanta, o katerih bomo še veliko brali!

Najboljši nasvet, ki si ga kdaj dobil / ali nasvet, ki ga lahko daš drugim?
Ne stori drugemu, kar ne želiš, da drugi storijo tebi.

Tvoj padec, ki si si ga najbolj zapomnil?
Hvala bogu, moram priznati, da so se me padci kar izogibali oz. jih je bilo zelo malo. Enega pravega se pa še dobro spominjam. Na vroč poletni dan, več 1000 km od doma, na dirki v Italiji (Arezzo), pri hitrosti cca. 60 kmh, neprevidnost kolesarja ob meni in padec po novem asfaltu ☹. Desna stran noge je bila čisto podrgnjena, še danes me zaboli, ko se spomnim ☺.

Naslednjič pa k enemu od obetavnih igralcev naše XC scene.

Preberi še
Na verigi: Igor Kopše

{loadposition inside}

Sledite nam