Kaj naj počne mlad Korošec, ki ima za očeta pionirja slovenskega mtb turizma? Naj plava? Tale vodi, gradi, prireja …
Pa smo po dveh švicarskih Slovencih / slovenskih Švicarjih spet doma – natančneje na Koroškem. Naveza med Adrianom Greinerjem in Anejem Štruclom je vodniška. Kaj naj počne mlad Korošec, ki ima za očeta pionirja slovenskega mtb turizma? Naj plava? Anej je od malega fural in delal pri Divji jagi, na poteh, nato pri vodenju in Black Hole Bike Festu. Zdaj je vsaj z eno nogo na drugi strani meje, na Peci, na obeh straneh pa bo vodil tudi dirko svetovne enduro serije prihodnje leto.
Dixi mlajši je prišel na verigo dobrih pet let za Dixijem starejšim.
Anej Štrucl
Vzdevek: Dixi jr
Kraj: Jamnica
Starost: 30 (še nekaj dni)
Pripadnost klubu, podjetju, plemenu … : Bikenomad, Black Hole Bike Fest
Adrian: Pred leti sva se srečala na delavnici, kjer smo začeli ustvarjati evropsko poklicno vodniško usposabljanje. Kako se ta projekt razvija in kako kaže z uvajanjem poklicnih vodnikov v slovenskem turizmu?
Anej: Projekt je v polnem teku. Uradno pridružene članice so sedaj Francija, Švica, Nizozemska, Norveška, Poljska, Velika Britanija in Slovenija, so pa v postopkih pridruževanja še nekatere druge. V Sloveniji izobraževanje poteka že kar nekaj časa, smo pa pri tečajih Kolesarske zveze Slovenije sedaj le te uskladili tudi z evropsko licenco, tako da bo 3. stopnja, ki bo enakovredna evropski, mogoče na voljo že v naslednjem letu (odvisno od slovenskega birokratskega aparata, ki nam dela kar nekaj preglavic pri novih programih).
Tvoj oče je začel z uresničevanjem svoje vizije, zdaj pri nadaljnjem razvoju sodeluješ tudi ti. Kakšna bo po tvojem prihodnost kolesarskega turizma?
Kot kaže zaenkrat, bo svetla. Je pa odvisno, kako jo bomo znali izkoristiti v Sloveniji. Če se bomo znali povezovati in navzven nastopati kot ena skupna destinacija, se z lahkoto postavimo ob bok največjim in najboljšim na svetu.
Slovenija in Avstrija bosta prihodnje leto skupaj gostila slavno svetovno enduro serijo. Je kaj razburljivo za krmilom tega showa? Kakšen učinek pričakuješ na kolesarski turizem?
Seveda je razburljivo. Mislim, da smo s tem dobili priznanje, da smo ena večjih gorsko kolesarskih destinacij, kar bodo želeli videti tudi drugi. Tako menim, da bo porast kolesarjev še nekajkrat večji kot je bil do sedaj. Seveda pa je spet odvisno od tega, kako bomo sam dogodek izpeljali in kaj bomo imeli kolesarjem po tem za ponuditi.
Foto Tomo Jeseničnik
mtb.si: Na svetlem odpirate nove in nove poti, baje pa odkrivate nove tudi v podzemlju Pece. Naj se ne bi več le vozili po enem obzorju ampak kar resno spuščali. Lahko poveš kaj več o tem?
Anej: Imamo nekaj idej in možnosti obstajajo, bomo pa videli, kako blizu je dejanska realizacija (ni odvisno samo od nas), zato mogoče kaj več o tem drugič.
Foto Nate Lessnick
mtb.si (standardna): Tvoj popoln dan na kolesu (kje, kaj, s kom)?
Anej: Na luštnih trailih s sinom ali pa klapo. Lahko je doma ali pa v tujini, važno je da se preganjamo po šumi in pozabimo na druge stvari.
Tvoj popoln dan brez kolesa?
Kjerkoli, kadarkoli z ženo Klaro, sinom Ivom in hčerko Arijo.
Kaj bi počel, če ne bi nihče izumil gorskega kolesa?
Verjetno bi izgubljen taval po svetu in iskal kolo :).
Povej kaj o svojem najljubšem kolesu.
Vsekakor Stumpy (Specialized Stumpjumper). Za mene je idealno kolo, saj se zelo dobro vzpenja, ko ga potrebujem za dolge ture s skupinami. Obenem pa mi dopušča, da se spuščam po vseh terenih z največjim užitkom. Je igriv in z lahkoto premaga tudi zelo zahtevne ovire, tako da je prava igrača, ki mi omogoča užitke tudi na zahtevnejših enduro trailih.
Tvoje prvo kolo?
Rogov 12” BMX, dobil sem ga, ko sem imel tri leta. Kasneje sem ga malenkost preuredil in še pri 10 letih uporabljal za street po Črni, na žalost se mu je pri skoku čez 5 stopnic zlomil gonilni ležaj in sem ga zato moral nehati uporabljati. Sedaj krasi strop v kolesarnici.
Tvoj vzornik?
Nekega resnega vzornika ni bilo. So me pa skozi celotno pot mojega kolesarskega življenja (praktično celo življenje) spremljali v določenih delih ljudje, ki sem jih in jih še vedno občudujem, pa naj si bo zaradi ljubezni do kolesarjenja, izpiljene tehnike vožnje, gradnje ali pa samo entuziazma na poti k uresničitvi njihovih kolesarskih ciljev.
Anej s svojimi obetavneži, foto Ma_Tej, SloEnduro
Tvoj mladi obetavnež za prihodnost?
Definitivno v tem trenutku Vid Peršak, priliko ga imam spremljati že od njegovih začetkov na njegovem pumptracku in sem od nekdaj vedel, da ima potencial. Tako da če se mu bodo še določene stvari poklapale, mislim da bo v prihodnje še krojil sam svetovni vrh. Mogoče pa tudi kateri od mojih dveh :), če se jima po kakem slučaju kolesarjenje ne zameri :).
Najboljši nasvet, ki si ga kdaj dobil / ali nasvet, ki ga lahko daš drugim?
Mogoče od očeta Dixija. Nikoli ne reči da kaj ne gre, ampak najdi rešitev, kako boš to naredil. Mogoče še sam dodam – bodi trmast in vztrajaj, pa bo vse mogoče.
Tvoj padec, ki si si ga najbolj zapomnil?
Verjetno Bike Park Leogang nekje 14 let nazaj. Vozil sem DH linijo, peljal čez 2 m drop, nato po travniku s polno hitrostjo na skok (cca 40 km/h), tam sem ga nekaj biksnil, tako da me je odneslo v zrak in po nekih 7 metrih direktna na glavo. Seveda sem takoj vstal in se odpeljal počasi še nekaj sto m do doline. Tam pa se mi je med čakanjem na očeta začelo malo blesti, tako da sem megleno videl le nekaj metrov pred sebe. Verjetno je bil malo manjši pretres, a ker sem bil trmast, nisem šel k zdravniku. Mogoče se mi še danes malo pozna :).
Preberi še
Na verigi: Adrian Greiner
Na verigi – pravila in dosedanji izprašani
Uvodna fotografija Rupert Fowler
